Od deželana do državljana

Regionalni razvoj Slovencev v letih 1918-1991

From Provincials to Citizens

Regional Development of Slovenia between 1918 and 1991

Avtor(ji): Repe, Božo
Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 2003
Založnik(i): Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Soavtor(ji): Peter Štih (odgovorni urednik)


  • Podroben opis

    Regionalna zavest (identiteta) je pri Slovencih izjemno močna. Pogojena je z zgodovinskim razvojem od srednjega veka dalje, še zlasti pa z oblikovanjem dežel v času Avstro-Ogrske monarhije. Do prehoda v 20. stoletje je bila regionalna zavest prevladujoča. Pri velikem delu koroških Slovencev je bila prav deželna zavest eden od pomembnih dejavnikov zaradi katerega so po prvi svetovni vojni na plebiscitu glasovali za Avstrijo in ne Jugoslavijo, regionalne posebnosti pa so oteževale kulturno integracijo Prekmurja v novo državo. V času med obema vojnama Slovencem v Jugoslaviji ni uspelo doseči politične avtonomije, fašistična oblast v Italiji pa je kot del načrtne raznarodovalne politike uporabljala tudi teritorialno organiziranost (v nobeni od pokrajin Slovenci in Hrvati niso imeli svoje večine). Na Avstrijskem Koroškem se je lokalna organiziranost v času med obema vojnama le malo spremenila težnja že od leta 1860 dalje je bila, da Slovenci v občinah ne dosegajo večine. Porabje na Madžarskem je prav tako ostalo v prejšnjem okraju Železna županija (Vas), potekal je proces madžarizacije. Med drugo svetovno vojno se je znotraj okupacijskih con prav tako poudarjala regionalna zavest, seveda v povezavi z nemško, italijansko in madžarsko oz. »vendsko« identiteto. Za regionalizem po drugi svetovni vojni je sprva značilna razdrobljenost na majhne občine, postopoma pa se oblikuje manjše število občin (62). Z osamosvojitvijo so Slovenci res postali državljani, a hkrati ostali deželani, sodeč po številu občin in boju zanje (192), pa jim je še najljubše če so predvsem krajani.


  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/5288
    • dcterms:title
      • Od deželana do državljana
      • Regionalni razvoj Slovencev v letih 1918-1991
      • From Provincials to Citizens
      • Regional Development of Slovenia between 1918 and 1991
    • dcterms:creator
      • Božo Repe
    • dcterms:subject
      • slovenska zgodovina
      • regionalizem
      • 20. stol.
      • Slovene history
      • regionalism
      • 20th Century
    • dcterms:abstract
      • Slovenes possess an exceptionally strong national identity. This is the result of the historic development since the Middle Ages, and especially during the period of the formation of provinces in the Austro-Hungarian monarchy. Provincial, or better regional, identity was prevalent until the beginning of the 20th century. It was also because of this strong regional identity that many of the Slovenes living in Carinthia opted for Austria instead of Yugoslavia at the 1920 plebiscite. Regional characteristics also made it difficult for the territory of Prekmurje in northeast Slovenia to integrate culturally into the new state of Yugoslavia. In the period between WWI and WWII Slovenia did not manage to attain political autonomy. Fascist authorities in Italy used the concept of regional organization as part of its systematic denationalizing policy (neither Slovenes nor Croatians held the majority in any of the regions). In Austrian Carinthia, the principle of local organization changed very little during the period between WWI and WWII; since 1860, the tendency was to prevent Slovenes from attaining majority in any of the Carinthian municipalities. The Porabje area, which has a large percentage of Slovene population, has remained in Vasmegye (@elezna ‘upanija in Slovene), and its population was subject to strong Hungarization. During the Second World War the occupational zones authorities also emphasized regional identity in connection to German, Italian and Hungarian, or the so-called »Vendish,« identities. One of the typical features of regionalism after the Second World War was the fact that Slovenia had been broken down into small municipal units that gradually merged into 62 municipalities. Although it is true that Slovenes have become citizens of independent Slovenia in 1991, they have nevertheless remained tied to regions; indeed, judging by the present number of municipal units in Slovenia, and the struggle to organize yet new ones, Slovenes seem to prefer their town or village identities.
      • Regionalna zavest (identiteta) je pri Slovencih izjemno močna. Pogojena je z zgodovinskim razvojem od srednjega veka dalje, še zlasti pa z oblikovanjem dežel v času Avstro-Ogrske monarhije. Do prehoda v 20. stoletje je bila regionalna zavest prevladujoča. Pri velikem delu koroških Slovencev je bila prav deželna zavest eden od pomembnih dejavnikov zaradi katerega so po prvi svetovni vojni na plebiscitu glasovali za Avstrijo in ne Jugoslavijo, regionalne posebnosti pa so oteževale kulturno integracijo Prekmurja v novo državo. V času med obema vojnama Slovencem v Jugoslaviji ni uspelo doseči politične avtonomije, fašistična oblast v Italiji pa je kot del načrtne raznarodovalne politike uporabljala tudi teritorialno organiziranost (v nobeni od pokrajin Slovenci in Hrvati niso imeli svoje večine). Na Avstrijskem Koroškem se je lokalna organiziranost v času med obema vojnama le malo spremenila težnja že od leta 1860 dalje je bila, da Slovenci v občinah ne dosegajo večine. Porabje na Madžarskem je prav tako ostalo v prejšnjem okraju Železna županija (Vas), potekal je proces madžarizacije. Med drugo svetovno vojno se je znotraj okupacijskih con prav tako poudarjala regionalna zavest, seveda v povezavi z nemško, italijansko in madžarsko oz. »vendsko« identiteto. Za regionalizem po drugi svetovni vojni je sprva značilna razdrobljenost na majhne občine, postopoma pa se oblikuje manjše število občin (62). Z osamosvojitvijo so Slovenci res postali državljani, a hkrati ostali deželani, sodeč po številu občin in boju zanje (192), pa jim je še najljubše če so predvsem krajani.
    • dcterms:publisher
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
    • dcterms:contributor
      • Peter Štih (odgovorni urednik)
    • dcterms:date
      • 2003
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:53
    • dcterms:language
      • slv
    • dcterms:isPartOf