Naravne značilnosti Madžarske – podnebje, lega, oskrba z vodo in tla – zagotavljajo nadpovprečne možnosti za kmetijsko pridelavo v Evropi. Po statističnih podatkih FAO ima med vsemi evropskimi državami le Danska večji delež kmetijskih zemljišč kot Madžarska. V preteklih stoletjih je bila kmetijska proizvodnja prevladujoči ekonomski dejavnik na Madžarskem in v nekaterih obdobjih je bilo prebivalstvo preskrbljeno s hrano na ravni, ki je presegala raven v večini evropskih držav, znatne presežke pa so prodali v tujino.

V drugi polovici 20. stoletja je madžarsko kmetijstvo doživelo burne spremembe. Ponavljajoče se politične spremembe, ki so se začele od zgoraj, pogosto pa tudi od zunaj, so potekale vzporedno s preoblikovanjem lastništva zemljišč in/ali strukture kmetijskih proizvodov. Tako je bilo z zemljiško reformo po drugi svetovni vojni in kolektivizacijo po tem, ko so oblast prevzeli komunisti. Nazadnje je propad socialističnih režimov povzročil prestrukturiranje kmetijstva s privatizacijo in dekolektivizacijo.

Poleg zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na različne skupine kmetijske proizvodnje, bodo na predavanju obravnavani tudi odzivi proizvajalcev ter interakcije med predstavniki politične oblasti in podeželske družbe. Predavanje temelji na arhivskih virih in ustni zgodovini.

Madžarski primer bo obravnavan v širšem kontekstu vzhodne in srednje Evrope.