Večji del Primorske je po koncu druge svetovne vojne s Pariško mirovno pogodbo (1947) in londonskim sporazumom (1954) prešel v okvir jugoslovanske države. Po eni strani je ta prehod za slovensko prebivalstvo predstavljal dejanje narodne osvoboditve izpod osovražene italijanske oblasti, po drugi pa je pomenil vzpostavitev jugoslovanske komunistične oblasti. Cilj le-te je bil utrditi novi politično-družbeni sistem, hkrati pa spremeniti zavest prebivalstva v skladu z ideali revolucije. Podobno kot prejšnji režimi v regiji je novi režim skušal te cilje doseči tudi z idejno nabitimi posegi v lokalno kulturno krajino, ki naj bi izražala nove družbene vrednote ter tako prispevala k želeni družbeni preobrazbi. Ti posegi v javni prostor na Primorskem so v številnih ozirih spremenili podobo pokrajine vse do danes, saj so tipološko gledano zajeli širok spekter prostorskih fenomenov, od toponomastike in spomeniške gradnje do ”problematične” kulturne dediščine (gradovi, sakralna arhitektura). V okviru predavanja bodo tudi na podlagi gradiva iz Arhiva Republike Slovenije predstavljeni izbrani primeri tovrstnih procesov preoblikovanja prostora ter njihovo idejno ozadje.