Avtor na osnovi vizitacijskih poročil ljubljanskih škofov iz 1. polovice 17. stoletja ugotavlja, da je na območju njihove škofije, ki je obsegala ozemlja pražupnij Gornji Grad, Braslovče, Škale in Pilštanj na slovenskem Štajerskem, ostalo število cerkva skozi 300 let nespremenjeno in da so se menjavale le njihove značilnosti, stavbe in oprema, ki jih je napolnjevala.