Avtor obravnava, nemški živelj med prvo in drugo svetovno vojno v tistem delu Kraljevine Jugoslavije, ki je zajemal okraje Dravograd, Slovenj Gradec (brez Šaleške doline), Maribor mesto, Maribor desni in Maribor levi breg ter Ptuj in Ljutomer. Po prvi svetovni vojni je prišlo do močne slovenizacije tega območja, v tridesetih letih, zlasti po priključitvi Avstrije k nacističnemu rajhu, pa do ponovne načrtne germanizacije, ki je dosegla svoj vrh v genocidni politiki nacističnega okupatorja do Slovencev v letih druge svetovne vojne. Odnos okupatorja do Slovencev v tem obdobju jo pomenil usodno zarezo v odnosih med pripadniki obeh nacionalnosti, ki po vojni ni več dopuščala konstruktivnega skupnega življenja.