logo

/

Serijske publikacije

/

Časopis za zgodovino in narodopisje

Oris vprašanja jugoslovanskih vojnih dobrovoljcev v času prve svetovne vojne v Rusiji in pojav disidentskega gibanja

Avtor(ji):Miroslava Grašič
Soavtor(ji):Jože Koropec (ur.)
Leto:1984
Založnik(i):Založba Obzorja, Maribor, Izdaja Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor
Vir(i):Časopis za zgodovino in narodopisje, 1984, št. 2
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:dobrovoljci, vojaška pomoč, jugoslovanski dobrovoljci, disidentsko gibanje, World-War I, Yugoslav Volunteers, Dissenter Movement
Datoteke (1)
Ime:1984_2_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf
Velikost:3.84MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file2504
Odpri
Prenesi
Opis
Do zloma Srbije (konec leta 1915) Rusija ni pokazala posebnega interesa za dobrovoljce, ugodila je želji srbske vlade in prepeljala v Srbijo okrog 3500 dobrovoljcev. Po zlomu Srbije je prevladalo prepričanje, da so dobrovoljci edina rezerva za izpopolnjevanje srbske vojske in pomemben dejavnik pri obnovi njene vojne moči. Od takrat dalje se je začelo intenzivno formiranje dobrovoljskih enot, ki se je končalo s formiranjem korpusa. Ruska vlada je prevzela vse stroške za njegovo opremo, ker je na to pomoč gledala kot del vojaške in politične pomoči zavezniški Srbiji.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/7731
    • naslov
      • Oris vprašanja jugoslovanskih vojnih dobrovoljcev v času prve svetovne vojne v Rusiji in pojav disidentskega gibanja
      • Yugoslav Volunteers During the World-War I in Russia and the Phenomenon of Dissenter Movement
    • avtor
      • Miroslava Grašič
    • soavtor
      • Jože Koropec (ur.)
    • predmet
      • dobrovoljci
      • vojaška pomoč
      • jugoslovanski dobrovoljci
      • disidentsko gibanje
      • World-War I
      • Yugoslav Volunteers
      • Dissenter Movement
    • opis
      • Up to the break-down of Serbia in 1915 Russia didn't take a special interest in matter of volunteers. But then Russia eratified the desire of Serbia and transported there 3500 volunteers. After the break-down of Serbia the predominant opinion was that the volunteers were the only reserves to complete the Serbian military forces and a very important element to renew the armed force. Later on an intense organization of voluntery forces started and finally the corps of volunteers was organized. The corps was armed at the expence of the Russian Governement and it was considered a part of military and political support to the allied Serbia.
      • Do zloma Srbije (konec leta 1915) Rusija ni pokazala posebnega interesa za dobrovoljce, ugodila je želji srbske vlade in prepeljala v Srbijo okrog 3500 dobrovoljcev. Po zlomu Srbije je prevladalo prepričanje, da so dobrovoljci edina rezerva za izpopolnjevanje srbske vojske in pomemben dejavnik pri obnovi njene vojne moči. Od takrat dalje se je začelo intenzivno formiranje dobrovoljskih enot, ki se je končalo s formiranjem korpusa. Ruska vlada je prevzela vse stroške za njegovo opremo, ker je na to pomoč gledala kot del vojaške in politične pomoči zavezniški Srbiji.
    • založnik
      • Založba Obzorja
      • Izdaja Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor
    • datum
      • 1984
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd