Avtor obravnava na osnovi obstoječe literature (tekst je bil namreč prebran na Mednarodnem kulturnozgovinskem simpoziju Mogersdorf, Köszeg 1976) srednje splošnoizobraževalne šole (gimnazije, realke in dekliške liceje) ter višje študije na celotnem slovenskem etničnem ozemlju, z izjemo Prekmurja. Podana je razvojna linija omenjenega šolstva od prvih začetkov v dobi reformacije (protestantske stanovske šole), preko jezuitskega obdobja (nastanek višjih študij), obdobja po prehodu tega šolstva v roke države, Napoleonovih Ilirskih provinc ter stanja v preteklem stoletju. Čim bolj plastičen prikaz naj bi omogočila primerjava vsebine obravnavanega šolstva, zlasti naših višjih študij z vsebino višjega šolstva oziroma univerzitetnega študija v naši neposredni soseščini (z Gradcem in z Zagrebom). Težišče zadnjega dela razprave pa je na orisu nacionalnega boja na področju srednjega in višjega šolstva, borbi za uveljavljanje slovenščine na naših gimnazijah ter boju za slovensko univerzo, potem ko smo leta 1848/49 izgubili višje šolstvo.