Fotografija na Slovenskem je že od vsega začetka tesno povezana z Ljubljano. Zgodnjo ljubljansko fotografijo delimo na dve obdobji. Prvo obsega najzgodnejša poročila o novem izumu, ki segajo v začetek leta 1839. V to obdobje štejemo potujoče dagerotipiste, najvidnejše mesto pa ima Janez Puhar kot izumitelj lastnega fotografskega postopka. V drugo obdobje (pribl. 1860 do 1870) štejemo začetke poklicne fotografije v Ljubljani. Zaradi izredne delavnosti in družbene pomembnosti teh prvih fotografov (predvsem Pogorelca, Funtka in Zalarja) imenujemo ta čas zlato dobo ljubljanske fotografije.