V literaturi o Novem mestu najdemo sem in tja podatek, da so bili krivi pogosti požari, da se je
ohranilo tako malo arhivskega gradiva iz preteklih stoletij. Ko natančneje prebiramo stavke, ki sta jih
o hranjenju gradiva zapisala zgodovinarja Ivan Vrhovec leta 1891 in Janko Jare pred drugo svetovno
vojno, zaključimo, da je bila kriva človeška malomarnost, vendar je pri obeh to veljalo za pretekle
čase in ne za njun čas. Če se danes ozremo nazaj na obe obdobji, je mogoče dokazati malomarnost
celo obeh avtorjev. Celo danes, ob vsej skrbi za arhivsko gradivo in varovanje le-tega, je
malomarnosti veliko, največja pa se kaže pri zagotavljanu primernih prostorov za skrbno hranjenje
arhivskega gradiva.