Odnos do tako imenovanega ženskega vprašanja so tako slovenski kot jugoslovanski komunisti
izoblikovali na podlagi marksistične teorije in praktičnih izkušenj Sovjetske zveze. V socializmu naj
ženska ne bi bila le mati in gospodinja, ampak tudi zaposlena, izobražena in politično dejavna. Zato
naj bi socialistična država ženskam zagotovila enakopraven položaj v družini in družbi. Ustanavljanje
samostojnih ženskih organizacij je komunistična partija sicer načeloma odklanjala, češ da
je žensko vprašanje le del boja delavskega razreda. V izrednih razmerah druge svetovne vojne in
revolucije pa se je partijsko vodstvo kljub temu odločilo ustanoviti posebno žensko organizacijo.
Sprva je bila zadolžena za pritegnitev žensk k sodelovanju v narodnoosvobodilnem boju, po vojni pa
je pomagala pri obnovi države in pri reševanju socialnih vprašanj, vzpodbujala je zaposlovanje in
izobraževanje žensk ter njihovo vključevanje v oblastne in politične organe, ukvarjala se je z
materinsko in otroško problematiko, njena glavna naloga pa je bila, da ženske, predvsem tiste s
podeželja, vzgoji v duhu socializma injih odtegne vplivu njegovih nasprotnikov.