Narodna vlada SHS v Ljubljanije 14. novembra 1918 izdala naredbo o prehodni upravi v Sloveniji.
Naredba je bila objavljena 21. novembra 1918 v Uradnem listu narodne vlade SHS v Ljubljani kot razglas
narodne vlade št. 111. Naredbo je pripravila za objavo upravna komisija, ki je bila imenovana 7.
novembra 1918 in jo je sestavljalo 7 članov. Predsedoval ji je dr. Ivan Žolger, največji strokovnjak za
upravno pravo tega časa v okviru avstro-ogrske monarhije. Naredbo o prehodni upravi v Sloveniji so
tedanji pravni strokovnjaki imenovali Žolgerjeva ustava. Obsegala je uvodno besedilo in 17 tematskih
poglavij, v katerih so bila zajeta vsa določila za poslovanje narodne vlade SHS v Ljubljani in drugih
najvišjih in najpomembnejših institucij na območju Slovenije. Naredba je bila sprejeta in objavljena
sporazumno z narodnim svetom v Zagrebu. Na podlagi naredbe je narodna vlada SHS v Ljubljani izvajala
upravo in oblast na vsem slovenskem ozemlju: na Kranjskem, Goriškem, v slovenski Istri, v Trstu
Z okolico, na Štajerskem in Koroškem, kolikor sta bili ti deželi v okviru Države Slovencev, Hrvatov in
Srbov. Z naredbo je narodna vlada SHS v Ljubljani svojo upravno in zakonodajno oblast zaokrožila na
vse slovensko ozemlje po programu Združene Slovenije. Upravno središče Slovenijeje postala Ljubljana.
Naredba o prehodni upravi naj bi veljala do sprejetja nove ustave, toliko časa naj bi narodna vlada
SHS v Ljubljani upravljala avtonomno Slovenijo. Zaradi notranjih političnih razmer v Državi Slovencev,
Hrvatov in Srbov ter zaradi italijanske zasedbe dela slovenskega in hrvaškega ozemlja so 23. novembra
1918 v okviru narodnega sveta v Zagrebu stekle priprave na združitev Srbov, Hrvatov in Slovencev
v novo državo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev pod vodstvom regenta Aleksandra Karadjordjeviča.
Združitevje bila 1. decembra 1918. Tako je Slovenija izgubila svojo avtonomijo, ukinjena
je bila narodna vlada SHS v Ljubljani, v Sloveniji se je začel uvajati srbski centralizem, naredba o
prehodni upravi na ozemlju narodne vlade SHS v Ljubljani pa je izgubila pomen državotvornega akta.