Kronika klaris obsega format 35 x 20 cm inje vezana v črno usnje z bogatimi reliefnimi odtisi.
Pisana je v nemškem jeziku in gotici. Morda nas sam izraz "kronika " lahko nekoliko zavede, saj bi
pričakovali, da bomo našli (podobno kot v kroniki marenberških dominikank) zapis oz. opis vseh
pomembnejših dogodkov, ki so se zgodili v samostanu in mestu Škofja Loka ter njeni okolici, pa gre v
resnici le za vpise vstopov redovnic v samostan in njihovih smrti. Zelo malo zvemo o bolj "posvetnih"
in s tem za samo lokalno zgodovinopisje "pomembnejših" stvareh, ki so se zgodile v obdobju, ki ga
zajema kronika. Začetek pisanja Kronike sega v leto 1683, vendar zajema dogodke že od leta 1633
dalje, tako da časovno obsega 17. in 18. stoletje. Prvi del Kronike obsega strani od 5 do 92 inje v
bistvu beležka, v kateri so zabeleženi datumi redovnih preoblek redovniških kandidatinj in njihovih
redovnih zaobljub; drugi del knjige (od 7 do 88) strani je nekrolog ali mliška knjiga; v njej so vpisani
datumi (ter ponekod tudi vzroki) smrti loških klaris in opisi lastnosti, s katerimi so se v svojem
samostanskem življenju najbolj odlikovale. Vpisi v Kroniko in mrliško knjigo se leta 1782, ko je bil
klariški samostan razpuščen, niso končali, saj so vanjo do leta 1891 vpisovale podatke o sprejemu in
smrti redovnic tudi loške uršulinke. Kronika klaris je pomembna zato, ker prinaša eno redkih
upodobitev klariške redovne obleke, kakršno so imele klarise na Slovenskem v preteklosti. Kronika
klaris prinaša na prvi notranji strani tudi najstarejšo znano upodobitev loškega samostana klaris s
cerkvijo.
V članku je predstavljen prvi del Kronike loških klaris z zapisom vstopov redovnic v 17. stoletju.
Gre za predstavitev pomembnega zgodovinskega vira iz zasebnega arhivskega gradiva, ki ga hrani
Arhiv uršulinskega samostana Sv. Duh pri Škofji Loki.