Arhivsko gradivo tehniške dediščine; torej načrti, sheme in tipkopisi navodil za uporabo in
vzdrževanje, ki ga najdemo v arhivih, ima pogosto z zgodovinskega in muzealskega stališča veliko
vrednost, z grafičnega, torej glede na čistost ozadja in ostrine risbe ali besedila, pa je problematično.
Z ustrezno digitalno obdelavo lahko dosežemo, da dobi kopija enako ali celo višjo grafično kakovost,
kot jo ima izvirnik, to pa sicer ustreza merilom za objavo v strokovni literaturi in tudi za razstave,
vendar so cene za tovrstne storitve zelo visoke. Na kakovost slike, s tem pa tudi na ceno storitve,
vplivajo kakovost strojne opreme in programskih orodij, znanje in izkušnje izvajalcev, med katerimi je
treba za dodatno digitalno obdelavo načrtov izbirati tiste, ki obvladajo osnove tehniške
dokumentacije. Pravilna presoja ostrine, kontrasta in svetlosti dobljene slike, ki pravzaprav zadošča
za redno delo, arhiviranje in preučevanje, lahko pomeni prihranek časa, potrebnega za dodatno
digitalno obdelavo slike, in s tem povezanih stroškov.