Na podlagi ocene pozornosti manjšinskih in slovenskih tiskanih medijev do dogajanja v Sloveniji oziroma do dogajanja med slovensko manjšino v Italiji ter analize v medijih zabeleženih konfliktov med Slovenijo in manjšino, avtor poda analizo javnega čezmejnega komuniciranja. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metoda analize besedil manjšinskega časnika in dveh časnikov iz Slovenije. Javno komuniciranje med Slovenijo in manjšino je s pomočjo primerjave sodobnih teorij javne sfere konceptualizirano kot k sporazumu usmerjeno javno razpravljanje o problemih na širših področjih politike, ekonomije in civilne družbe. Rezultati analize dejanskega stanja pokažejo, da čezmejno komuniciranje zaznamujeta nesorazmerna participacija in vpliv akterjev, kar se kaže v neprestanih naporih manjšine postati razpoznan in upoštevanja vreden partner v razpravi, pri akterjih iz Slovenije pa kot moč prezreti konflikte, ki jih po mnenju manjšine producira predvsem slovenski politični sistem. Mediji v javno razpravo posegajo kot distributerji subvencioniranih informacij, ob tem, da si za subvencioniranje prizadeva predvsem manjšina, medtem ko so akterji iz Slovenije zaradi svoje moči največkrat nujni objekt pozornosti manjšine in njenih medijev ob težavah, ki zadevajo tako manjšino kot Slovenijo.