Že naši predniki so skušali zavarovati svojo nepremično lastnino. Ustne dogovore so postopoma
zamenjali s pravnimi posli v obliki listin; shranjevali so jih na posebnih mestih. V stoletjih sta se
oblika in način shranjevanja teh dokazil dopolnjevala in razvijala, z uvedbo nekaterih novih ključnih
dopolnil kot je uvedba katastra, parcel, parcelnih številk in seveda zadnje,"elektronske posodobitve",
je zemljiška knjiga dobila obliko, kotjo poznamo in seveda uporabljamo danes.