Slovensko zgodovinopisje se le poredko sprašuje o vplivu cerkveno-glasbenih reform na občo podobo sodobnega življenja, na miselnost in stopnjo narodne zavesti. Prispevek ponuja pogled v idejne, družbene in kulturne pretrese, ki jih je zanetila cecilijanska reforma na naših tleh v sedemdesetih letih 19. stoletja. Pater Stanislav Škrabec je bil med prvimi domačimi izobraženci, ki je pravilno presodil nevarnost cecilijanske reforme za obstoj slovenstva. Pogumno se ji je postavil po robu in močno pospešil obnovo cerkvenega petja v materinščini v času, ko na tujem še ni bilo nobenih znamenj njenega propada.