Prispevek prikazuje teoretično zgodovinsko raziskavo, v kateri je avtorica poskušala ugotoviti, kakšen pomen je imela krajevna zgodovina v osnovnošolskih učnih načrtih za zgodovino, ki so izšli med leti 1945 in 2005. Ugotovila je, da je bila krajevna zgodovina bolj zastopana v navodilih kot pa v učnih ciljih in vsebinah, saj so se navodila najbolj nanašala na šolske dejavnosti v domačem kraju pred letom 1991, po letu 1991 pa predvsem na izbirne ali prostovoljne dejavnosti. Predlaga tudi konkretne predloge, kako bi se lahko preučevanje domačega kraja oz. krajevne zgodovine povečalo pri rednem in izvenšolskem pouku v osnovnih šolah v Sloveniji.