Izgoni avtohtonega nemškega prebivalstva iz srednje in vzhodne Evrope po drugi svetovni vojni so ena od pomembnih diskusij, ki se vztrajno vračajo na dnevni red vseh vpletenih držav. Članek poskuša to problematiko predstaviti z več strani. Prav gotovo se je na kratko treba posvetiti smerem, v katere se gibljejo raziskave in pogovori, ter poudariti njihove posledice na družbe, znotraj katerih potekajo. Pregled posameznih izgonov in vzrokov zanje nudi številne podatke in išče podobnosti in razlike med njimi. Gre namreč za dogajanja, ki so si časovno in krajevno relativno blizu, vzroki zanje so si podobni. Veliko skupnih točk najdemo pri usodah izgnancev, pa tudi pri metodah, ki so jih oblasti formalno in neformalno ugrabile za spodbujanje, oblikovanje izseljenskih valov in za sam izgon. In čeprav naslov članka obljublja primerjave med posameznimi izgoni, se avtor odkrilo sprašuje o vrednosti in učinkovitosti takšnega pristopa, ki dopušča posploševanje in oblikovanje stereotipov.