logo

/

Serijske publikacije

/

Časopis za zgodovino in narodopisje

Slovensko-hrvaški odnosi 1870-1878 v luči hrvaškega časnika Zatočnik

Avtor(ji):Nataša Podgoršek
Soavtor(ji):Marjan Žnidarič (ur.)
Leto:2003
Založnik(i):Izdajata Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor
Vir(i):Časopis za zgodovino in narodopisje, 2003, št. 3-4
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:slovensko-hrvaški odnosi, 1870-1878, časnika Zatočnik
Datoteke (1)
Ime:2003_3-4_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf
Velikost:4.41MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file2560
Odpri
Prenesi
Opis

V času francosko-pruske vojne leta 1870 in po njej, ko se je zdel razpad habsburške monarhije blizu in verjeten, so se poglobili slovensko-hrvaški odnosi. Oba naroda sta takrat razmišljala o tesnejši povezavi južnoslovanskih narodov monarhije, vendar se Slovenci in Hrvati niso mogli zediniti o načinu združitve, kar je za nekaj let "ohladilo'' slovensko-hrvaške odnose. Ta razvoj lahko spremljamo tudi v hrvaškem časniku Zatočnik, ki se v tistem času "ohladitve" zelo malo zanima za Slovence. Hrvaško zanimanje za Slovence se je znova povečalo v drugi polovici sedemdesetih let 19. stoletja, še posebej po izbruhu vstaje v Hercegovini in v Bosni. Takrat je hrvaški časnik znova obudil idejo združitve južnoslovanskih narodov monarhije pa tudi idejo književnega zbliževanja Slovencev in Hrvatov.

Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/8670
    • naslov
      • Slovensko-hrvaški odnosi 1870-1878 v luči hrvaškega časnika Zatočnik
      • SIovene-Croation Relations, 1870-1878 in the Light of the Croatian Newspaper Zatočnik
    • avtor
      • Nataša Podgoršek
    • soavtor
      • Marjan Žnidarič (ur.)
    • predmet
      • slovensko-hrvaški odnosi
      • 1870-1878
      • časnika Zatočnik
    • opis
      • At the time of the French-Prussian War of 1870 and after it, when the breakdown of the Habsburg Monarchy seemed probable, Slovene-Croat relations developed in depth. Both nationalities considered, at the time, of a closer linkage of South-Slav nationalities of the Monarchy, but Slovenes and Croats were not able to unite on the mode of association, bringing about for some years a »cooling« of Slovene-Croat relations. Such a development may be followed in the Croat newspaper Zalačnik, which shows very little interest for Slovenes at the time of the »cooling down«. Croatian interest in Slovenes again rose in the second half of the 70s, particularly on the outburst of the rebellion in Herzegovina and in Bosnia. Then, the Croatian journal renewed interest in the association of South Slav nationalities of the Monarchy, along with literary rapprochement of Slovenes and Croats.
      • V času francosko-pruske vojne leta 1870 in po njej, ko se je zdel razpad habsburške monarhije blizu in verjeten, so se poglobili slovensko-hrvaški odnosi. Oba naroda sta takrat razmišljala o tesnejši povezavi južnoslovanskih narodov monarhije, vendar se Slovenci in Hrvati niso mogli zediniti o načinu združitve, kar je za nekaj let "ohladilo'' slovensko-hrvaške odnose. Ta razvoj lahko spremljamo tudi v hrvaškem časniku Zatočnik, ki se v tistem času "ohladitve" zelo malo zanima za Slovence. Hrvaško zanimanje za Slovence se je znova povečalo v drugi polovici sedemdesetih let 19. stoletja, še posebej po izbruhu vstaje v Hercegovini in v Bosni. Takrat je hrvaški časnik znova obudil idejo združitve južnoslovanskih narodov monarhije pa tudi idejo književnega zbliževanja Slovencev in Hrvatov.
    • založnik
      • Izdajata Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor
    • datum
      • 2003
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd