logo

/

Serijske publikacije

/

Časopis za zgodovino in narodopisje

Tito kot tretja "institucija" v socialistični Jugoslaviji


Avtor(ji):Božo Repe
Soavtor(ji):Darko Friš (ur.)
Leto:2000
Založnik(i):Izdajata Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Datoteke (1)
Ime:2000_3_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf
Velikost:12.54MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis

Avtor v prispevku razmišlja o vzrokih, zaradi katerih je Jugoslavija pod Titovim vodstvom obstala štiri desetletja in pol. Ugotavlja, da zato, ker je njen položaj, kakršnega si je ustvarila v mednarodnih razmerah, obema blokoma ustrezal, drugič pa zaradi treh notranjih stebrov: enotne vsedržavne komunistične partije, močne in centralizirane vojske z velikim političnim vplivom in Tita kot najvišje avtoritete, ki je združeval tri najvišje funkcije (predsednik partije in države ter vrhovni poveljnik vojske). Titoizem ni nudil univerzalnega recepta, s katerim bi lahko po Titovi smrti za dalj časa podaljšali oz. ohranili življenje Jugoslaviji. Za obdobje po koncu bipolarnosti in komunizma v Evropi bi jugoslovanski narodi morali najti drugačno rešitev, kar pa jim ni uspelo.

Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/8563
    • naslov
      • Tito kot tretja "institucija" v socialistični Jugoslaviji
      • Tito as the third "Institution" in the Socialist Yugoslavia
    • avtor
      • Božo Repe
    • soavtor
      • Darko Friš (ur.)
    • predmet
      • Jugoslavija
      • titoizem
      • Yugoslavia
      • titoism
    • opis
      • The author of the present article reflects upon the reasons which enabled Tito to be the leader of Yugoslavia for as much as four and a half decades. He establishes that this was firstly probably due to the fact that the situation Yugoslavia had created for itself in the that time international circumstances was acceptable to both blocs, and secondly that his leadership was based on three internal pillars: a unified state's communist party, a strong and centralised army with major political influence and Tito as the supreme authority incorporating the three highest state functions (party president, state president and the supreme commander of the army). Titoism did not offer a universal concept by which the prolonging or at least maintaining of the existence of Yugoslavia could be possible for a longer period of time after Tito's death. In the period following the European bipolarity and Communism, the Yugoslav nations should have found some other solution, which they eventually were not capable of doing.
      • Avtor v prispevku razmišlja o vzrokih, zaradi katerih je Jugoslavija pod Titovim vodstvom obstala štiri desetletja in pol. Ugotavlja, da zato, ker je njen položaj, kakršnega si je ustvarila v mednarodnih razmerah, obema blokoma ustrezal, drugič pa zaradi treh notranjih stebrov: enotne vsedržavne komunistične partije, močne in centralizirane vojske z velikim političnim vplivom in Tita kot najvišje avtoritete, ki je združeval tri najvišje funkcije (predsednik partije in države ter vrhovni poveljnik vojske). Titoizem ni nudil univerzalnega recepta, s katerim bi lahko po Titovi smrti za dalj časa podaljšali oz. ohranili življenje Jugoslaviji. Za obdobje po koncu bipolarnosti in komunizma v Evropi bi jugoslovanski narodi morali najti drugačno rešitev, kar pa jim ni uspelo.
    • založnik
      • Izdajata Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor
    • datum
      • 2000
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd