/
Serijske publikacije
/
Časopis za zgodovino in narodopisje


Slovenskogoriško narečje panonske narečne skupine ni enotno, pač pa razpade v dve narečji, in sicer vzhodno, ki ohranja kolikostno nasprotje med starimi dolgimi cirkumflektiranimi in akutiranimi samoglasniki, in zahodno, kjer so se stari skrajšani in novoakutirani kratki samoglasniki podaljšali, vendar pozneje kot v osrednjih slovenskih narekih, zato so se dolgi cirkumflektirani samoglasniki razvijali drugače kot akutirani. Vzroki za to narečno členitev so politično- in cerkvenoupravni. Tudi govore v Apaški kotlini, kjer še živijo ostanki pred stoletji naseljenih Nemcev, uvrščamo med slovenskogoriško narečje - le-to se govori v obrobnih krajih, pri avtohtonih Apačancih pa prihaja do interferenc med slovenskogoriškim narečjem, slovenskim knjižnim jezikom in nemškim, tj. njihovim maternim jezikom.