logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Časopis za zgodovino in narodopisje

Slovenci in razpad Jugoslavije


Avtor(ji):Božo Repe
Soavtor(ji):Marjan Žnidarič (ur.)
Leto:1996
Založnik(i):Založba Obzorja, Maribor, Izdajata Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Datoteke (1)
Ime:1996_2_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf
Velikost:3.12MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
V zvezi z razpadom Jugoslavije se v delu političnih, deloma pa tudi znanstvenih krogov na zahodu pojavna očitek o slovenski krivdi. Ta naj bi izvirala iz slovenskega egoizma, Slovenci naj bi (po Warrenu Zimmermanu, nekdanjem ambasadorju ZDA v Jugoslaviji) "preprosto ignorirali 22 milijonov Jugoslovanov, ki niso bili Slovenci". Slovenci naj si tudi ne bi prizadevali dovolj za demokratizacijo drugih delov Jugoslavije in naj ne bi kazali dovolj pripravljenosti za pogajanja. Avtor se v prispevku strinja, da so bili Slovenci »objektivno« soodgovorni za razpad Jugoslavije, to je, da so bili po sili razmer prisiljeni reagirati na dogajanje v drugih delih Jugoslavije. Vprašljiv pa se mu zdi očitek o subjektivni odgovornosti. Po njegovem mnenju zgodovinske analize ne dokazujejo, da bi bilo Jugoslavijo ob začetku devetdesetih let še mogoče reformirati, še zlasti ob upoštevanju srbske nacionalistične politike, že izvedenih sprememb, ki so ponovno centralizirale Jugoslavijo, pa tudi ob upoštevanju političnih, vojaških in ekonomskih pritiskov na Slovenijo in zgrešene politike Evropske skupnosti in ZDA.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/8317
    • naslov
      • Slovenci in razpad Jugoslavije
      • Slovenians and the Dissolution of Yugoslavia
    • avtor
      • Božo Repe
    • soavtor
      • Marjan Žnidarič (ur.)
    • predmet
      • Jugoslavija
      • razpad
      • Slovenci
      • Warren Zimmerman
      • Yugoslavia
      • dissolution
      • Slovenians
      • Warren Zimmerman
    • opis
      • In connexion with the dissolution of Yugoslavia, in a part of political and even scientific circles in the west, a reproach may be herd, with respect to Slovenian guilt. It allegedly arises from Slovenian egoism. Slovenians (according to Warren Zimmerman, former ambassador of the USA to the then Yugoslavia) »simply ignored 22 million Yugoslavs, which were not Slovenians«. Allegedly, Slovenians did not try hard enough to bring about the democratisation other party of Yugoslavia and did not show sufficent readiness for negotiations. In this article, the author agrees that Slovenians were »objectively« co-resposible for the dissolution of Yugoslavia, as - duo to the constraints of the circumstances - they were forced to react to events in certain parts of Yugoslavia. Nevertheless, it seems questionable that there was any subjective responsibility. According to his opinion, historical analyses do not confirm, that it was possible to reform the Yugoslavia at the beginning of the 90ies, particularly taking Serbian nationalist policies, the already implemented changes to the effect of recentalising Yugoslavia again, into consideration. On should also take political, military and economic pressures upon Slovenia into account and the erroneous policies of the European Community and of the USA into account.
      • V zvezi z razpadom Jugoslavije se v delu političnih, deloma pa tudi znanstvenih krogov na zahodu pojavna očitek o slovenski krivdi. Ta naj bi izvirala iz slovenskega egoizma, Slovenci naj bi (po Warrenu Zimmermanu, nekdanjem ambasadorju ZDA v Jugoslaviji) "preprosto ignorirali 22 milijonov Jugoslovanov, ki niso bili Slovenci". Slovenci naj si tudi ne bi prizadevali dovolj za demokratizacijo drugih delov Jugoslavije in naj ne bi kazali dovolj pripravljenosti za pogajanja. Avtor se v prispevku strinja, da so bili Slovenci »objektivno« soodgovorni za razpad Jugoslavije, to je, da so bili po sili razmer prisiljeni reagirati na dogajanje v drugih delih Jugoslavije. Vprašljiv pa se mu zdi očitek o subjektivni odgovornosti. Po njegovem mnenju zgodovinske analize ne dokazujejo, da bi bilo Jugoslavijo ob začetku devetdesetih let še mogoče reformirati, še zlasti ob upoštevanju srbske nacionalistične politike, že izvedenih sprememb, ki so ponovno centralizirale Jugoslavijo, pa tudi ob upoštevanju političnih, vojaških in ekonomskih pritiskov na Slovenijo in zgrešene politike Evropske skupnosti in ZDA.
    • založnik
      • Založba Obzorja
      • Izdajata Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor
    • datum
      • 1996
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd