/
Serijske publikacije
/
Časopis za zgodovino in narodopisje
O samostanih in samostanski arhitekturi po letu 1200 na slovenskem Štajerskem
Avtor(ji):Jože Curk
Soavtor(ji):Marjan Žnidarič (ur.)
Leto:1993
Založnik(i):Založba Obzorja, Maribor, Izdajata Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Datoteke (1)
Ime:1993_2_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf
Velikost:3.10MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file2540
Opis
Avtor v sestavku obravnava usodo samostanske arhitekture na Slovenskem Štajerskem po letu 1200. Ugotavlja, da je ta v srednjem veku še imela splošen razvojni pomen, v novem veku specifičnega, od 10. stol. naprej pa samo še uporabnostnega. Gradnja tradicionalnih samostanskih zasnov se je s 17. stoletjem končala, odtlej so zanje uporabljali le se starejše stavbe, morebitne
novogradnje pa so postale izrazito utilitarne.
Metapodatki (11)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/8167
- naslov
- O samostanih in samostanski arhitekturi po letu 1200 na slovenskem Štajerskem
- On monasteries and monastery architecture after the year 1200 in Slovenian Styria
- avtor
- Jože Curk
- soavtor
- Marjan Žnidarič (ur.)
- predmet
- Štajerska
- arhitektura
- samostani
- Styria
- architecture
- monasteries
- opis
- In this paper the author considers the fate of the monastery architecture in Slovenian Styria after the year 1200. He finds that monastery architecture did have a certain general developmental significance during the Middle ages, whereas later it had a specific one and since the l0th century only an applicative one. The construction of traditional monastery foundations had finished in the 17th century and since then only older buildings were used tor this purpose, whereas any possible new constructions had an overtly utilitarian nature.
- Avtor v sestavku obravnava usodo samostanske arhitekture na Slovenskem Štajerskem po letu 1200. Ugotavlja, da je ta v srednjem veku še imela splošen razvojni pomen, v novem veku specifičnega, od 10. stol. naprej pa samo še uporabnostnega. Gradnja tradicionalnih samostanskih zasnov se je s 17. stoletjem končala, odtlej so zanje uporabljali le se starejše stavbe, morebitne novogradnje pa so postale izrazito utilitarne.
- založnik
- Založba Obzorja
- Izdajata Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor
- datum
- 1993
- tip
- besedilo
- jezik
- Slovenščina
- jeDelOd
Citirano v (1)
| Tipologija | Avtor(ji) | Naslov | Kraj | Založba | Leto |
|---|---|---|---|---|---|
| 1.01 Izvirni znanstveni članek | Kemperl, Metoda | Baročno župnišče v Veliki Nedelji : načrta Jožefa Hofferja za prezidavo | Ljubljana | Zveza zgodovinskih društev Slovenije | 2020 |