V prispevku je govor o genezi zanimanja za način življenja in kulturo prebivalcev industrijskih naselij in mest v slovenski etnologiji. Preučevanje te tematike se je uveljavilo v šestdesetih letih in je imelo dokajšnje posledice za stroko. Poleg ljudske kulture postane predmet preučevanja še način življenja. V metodološkem pogledu dobiva na veljavi genetično-strukturalni pristop. Ker pa raziskave industrijskih naselij in mest niso dobile posebej organizirane oblike, ampak so bile člen širšega raziskovalnega projekta, so dosedanji raziskovalni rezultati manjši kot bi lahko bili. Vendar zaostajanja v etnoloških okvirih ni mogoče več zapolniti. Preostaja tesnejša povezava z. drugimi strokami, posebej z zgodovinopisjem.