Pokristjanjenje Gotov na območju spodnjega Podonavja se je začelo v 3. stoletju z njihovimi pohodi čez Donavo, na katerih so zajeli tudi krščanske vojne ujetnike. Majhne krščanske skupnosti so kasneje vodili različni voditelji, med njimi škof Wulfila, prevajalec Biblije v gotski jezik. Množična spreobrnitev »barbarov«, ki je bila politično podprta, je potekala okrog leta 370, ko je Gotom vladal Fritigern. Vpliv gotskega krščanstva na dačansko-romansko prebivalstvo je bil dokaj omejen. Kazal se je kot sprejem krščanskih izrazov latinskega izvora, ki jih je lokalno prebivalstvo prevzelo od Gotov. Vključitev Gotov v svet »vzhodnega romanstva« so omogočile uredbe cesarja Teodozija I, ko so bili Goti že naseljeni v mejah Rimskega cesarstva.