Bolj na osnovi obdelave arhivskih virov kot na osnovi literature nastala
razprava o Brežicah v srednjem veku predstavi večstoletno zgodovino slovenskega
brežiškega sveta — mesta in podeželja — ob hrvatski meji. Lastniki
gospostva so bili salzburškl nadškofi (do 1479), Habsburžanl (do 1586),
Gali (do 1644), Frankopani (do 1694) in nato Attemsi. Obdobja vzponov so
zamenjavali časi opustelosti (okoli 1100, druga polovica 13. stoletja, druga polovica
15. stoletja). Do opustelosti je prihajalo zaradi nemirne meje, prevelikih
zahtev gradu do podložnikov in zaradi poplav reke Save. Med Prvim
slovenskim kmečkim uporom se je zbralo pri Brežicah okoli 9000 puntarjev,
tolikšne množice se niso sešle na Slovenskem nikoli pred tem in za tem zopet
šele v drugi poloviol 19. stoletja na taborih. V 16. stoletju so se po Brežiškem
množično naseljevali ubežniki s hrvatske strani. Leta 1526 so se
Brežicam bolj odprla vrata na vzhod. Od 1586 mesto ni imelo več istega gospodarja
kot gospostvo, o njem so bolj odločali meščani sami.