logo

/

Serijske publikacije

/

Časopis za zgodovino in narodopisje

Brežice v srednjem veku

Avtor(ji):Jože Koropec
Soavtor(ji):Jože Koropec (ur.)
Leto:1976
Založnik(i):Založba Obzorja, Maribor, Izdaja Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor
Vir(i):Časopis za zgodovino in narodopisje, 1976, št. 1
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Posavje, Štajerska, srednji vek
Datoteke (1)
Ime:1976_1_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf
Velikost:3.84MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file2491
Odpri
Prenesi
Opis
Bolj na osnovi obdelave arhivskih virov kot na osnovi literature nastala razprava o Brežicah v srednjem veku predstavi večstoletno zgodovino slovenskega brežiškega sveta — mesta in podeželja — ob hrvatski meji. Lastniki gospostva so bili salzburškl nadškofi (do 1479), Habsburžanl (do 1586), Gali (do 1644), Frankopani (do 1694) in nato Attemsi. Obdobja vzponov so zamenjavali časi opustelosti (okoli 1100, druga polovica 13. stoletja, druga polovica 15. stoletja). Do opustelosti je prihajalo zaradi nemirne meje, prevelikih zahtev gradu do podložnikov in zaradi poplav reke Save. Med Prvim slovenskim kmečkim uporom se je zbralo pri Brežicah okoli 9000 puntarjev, tolikšne množice se niso sešle na Slovenskem nikoli pred tem in za tem zopet šele v drugi poloviol 19. stoletja na taborih. V 16. stoletju so se po Brežiškem množično naseljevali ubežniki s hrvatske strani. Leta 1526 so se Brežicam bolj odprla vrata na vzhod. Od 1586 mesto ni imelo več istega gospodarja kot gospostvo, o njem so bolj odločali meščani sami.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/7472
    • naslov
      • Brežice v srednjem veku
      • Brežice during the Middle Ages
    • avtor
      • Jože Koropec
    • soavtor
      • Jože Koropec (ur.)
    • predmet
      • Posavje
      • Štajerska
      • srednji vek
    • opis
      • The treatise on Brežice during the Middle Ages, originating more on the basis of the treatment of archival sources than on the baisis of the literature represents the history through several centuries of the Slovene land of Brežice — of the town and the country — near the Croatian frontier. The owners of the domain were the archbishops of Salzburg (till 1479), the Habsburgs (till 1586), the Gals (till 1644), the Frankopans (till 1694) and then the Attemses. Periods of rises were exchanged by times of desolations (about the year 1100, during the second half of the 13th century, during the second half of the 15th century). The reasons for the desolation were the unquiet frontier, the too big demands of the subjects on the part of the castle and the inundations of the river Sava. During the first Slovene peasant revolt about 9000 rebels assembled near Brežice, never before have such crowds met on Slovene territory and later during the second half of the 19th century on open-air meetings (tabori). During the 16th century fugitives from the Croat side settlet In great numbers on the land of Brežice. In the year 1526 the gate to the east was opened winder for Breilee. Since 1506 the town has not had the same master as the domain any more, the townspeople themselves decided more on it.
      • Bolj na osnovi obdelave arhivskih virov kot na osnovi literature nastala razprava o Brežicah v srednjem veku predstavi večstoletno zgodovino slovenskega brežiškega sveta — mesta in podeželja — ob hrvatski meji. Lastniki gospostva so bili salzburškl nadškofi (do 1479), Habsburžanl (do 1586), Gali (do 1644), Frankopani (do 1694) in nato Attemsi. Obdobja vzponov so zamenjavali časi opustelosti (okoli 1100, druga polovica 13. stoletja, druga polovica 15. stoletja). Do opustelosti je prihajalo zaradi nemirne meje, prevelikih zahtev gradu do podložnikov in zaradi poplav reke Save. Med Prvim slovenskim kmečkim uporom se je zbralo pri Brežicah okoli 9000 puntarjev, tolikšne množice se niso sešle na Slovenskem nikoli pred tem in za tem zopet šele v drugi poloviol 19. stoletja na taborih. V 16. stoletju so se po Brežiškem množično naseljevali ubežniki s hrvatske strani. Leta 1526 so se Brežicam bolj odprla vrata na vzhod. Od 1586 mesto ni imelo več istega gospodarja kot gospostvo, o njem so bolj odločali meščani sami.
    • založnik
      • Založba Obzorja
      • Izdaja Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor
    • datum
      • 1976
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd