/
Dogodki
/
Konference
The making of workers’ self-management
Housing distribution in late socialist Yugoslavia (mid-1970s–1980s)
27. 5. 2026
To delo avtorja Melvin Bernard je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Datoteke (2)
Opis
Predavanje obravnava dostop do stanovanj v pozni socialistični Jugoslaviji po velikih reformah sredi sedemdesetih let. S poudarkom na razvoju socialne politike v okviru samoupravljanja bo ocenilo posledice vse večjih odgovornosti delovnih organizacij za vsakdanje življenje državljanov. V zadnjih desetletjih socializma so se občine umaknile iz neposredne razdelitve stanovanj, Jugoslovani pa so morali prek svojega delovnega kolektiva zaprositi za subvencionirano stanovanje v družbeni lasti ali stanovanjsko posojilo z nizko obrestno mero. V skladu z na novo reformiranim samoupravnim okvirom je moral delavski svet vsakega podjetja pripraviti pravilnik o dodelitvi stanovanj in ga predložiti v odobritev na referendumu. Uveljavitev novih zakonov o stanovanjskih razmerjih je privedla do splošne uporabe takšnih dokumentov in točkovnih sistemov, ki so bili namenjeni zagotavljanju preglednosti pri razvrščanju delavcev. Vendar je lokalna obdelava teh pravil pogosto povzročila vroče razprave o merilih, ki so razkrile nasprotujoča si pojmovanja socialne pravičnosti in napetosti med prednostno redistribucijo in gospodarskimi razmerami. Tudi po odobritvi dokumenta je končno razvrščanje ostalo občutljivo, zato so se seje delavskih svetov redno posvečale obravnavi pisnih in ustnih protestov delavcev, ki so nasprotovali oceni svojega individualnega položaja.
Preučevanje stanovanjske politike na ravni podjetij tako omogoča širši pregled samoupravne organizacije delavcev v pozni socialistični Jugoslaviji, saj prinaša nove poglede na sodelovanje delavcev, vlogo sindikatov, proces odločanja in odnose prevlade v samoupravnih podjetjih. Te distribucije na ravni podjetij so postopoma postale tudi področje posredovanja novih javnih akterjev, ki so preoblikovali praktični pomen »odmiranja države« v pozni socialistični Jugoslaviji.
Predstavitev bo temeljila na arhivskih raziskavah, opravljenih v Srbiji in na Hrvaškem, in bo združevala zvezno perspektivo z dvema lokalnima študijama primerov: Bjelovarjem in Novim Pazarjem. Občinski in podjetniški arhivi omogočajo rekonstrukcijo mrež in praks, ki so oblikovale stanovanjsko politiko v pozni socialistični dobi.
Metapodatki (12)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/72958
- naslov
- The making of workers’ self-management
- Housing distribution in late socialist Yugoslavia (mid-1970s–1980s)
- 27. 5. 2026
- Izgradnja delavskega samoupravljanja
- porazdelitev stanovanj v pozni socialistični Jugoslaviji (sredi sedemdesetih in osemdesetih let 20. stoletja)
- avtor
- Melvin Bernard
- soavtor
- Nesa Vrečer (mod.)
- Sergej Škofljanec (snem., ton. mojst., film. mont.)
- Robert Vurušič (snem., ton. mojst.)
- predmet
- delavci
- stanovanja
- samoupravljanje
- socializem
- Jugoslavija
- opis
- Predavanje obravnava dostop do stanovanj v pozni socialistični Jugoslaviji po velikih reformah sredi sedemdesetih let. S poudarkom na razvoju socialne politike v okviru samoupravljanja bo ocenilo posledice vse večjih odgovornosti delovnih organizacij za vsakdanje življenje državljanov. V zadnjih desetletjih socializma so se občine umaknile iz neposredne razdelitve stanovanj, Jugoslovani pa so morali prek svojega delovnega kolektiva zaprositi za subvencionirano stanovanje v družbeni lasti ali stanovanjsko posojilo z nizko obrestno mero. V skladu z na novo reformiranim samoupravnim okvirom je moral delavski svet vsakega podjetja pripraviti pravilnik o dodelitvi stanovanj in ga predložiti v odobritev na referendumu. Uveljavitev novih zakonov o stanovanjskih razmerjih je privedla do splošne uporabe takšnih dokumentov in točkovnih sistemov, ki so bili namenjeni zagotavljanju preglednosti pri razvrščanju delavcev. Vendar je lokalna obdelava teh pravil pogosto povzročila vroče razprave o merilih, ki so razkrile nasprotujoča si pojmovanja socialne pravičnosti in napetosti med prednostno redistribucijo in gospodarskimi razmerami. Tudi po odobritvi dokumenta je končno razvrščanje ostalo občutljivo, zato so se seje delavskih svetov redno posvečale obravnavi pisnih in ustnih protestov delavcev, ki so nasprotovali oceni svojega individualnega položaja.Preučevanje stanovanjske politike na ravni podjetij tako omogoča širši pregled samoupravne organizacije delavcev v pozni socialistični Jugoslaviji, saj prinaša nove poglede na sodelovanje delavcev, vlogo sindikatov, proces odločanja in odnose prevlade v samoupravnih podjetjih. Te distribucije na ravni podjetij so postopoma postale tudi področje posredovanja novih javnih akterjev, ki so preoblikovali praktični pomen »odmiranja države« v pozni socialistični Jugoslaviji.Predstavitev bo temeljila na arhivskih raziskavah, opravljenih v Srbiji in na Hrvaškem, in bo združevala zvezno perspektivo z dvema lokalnima študijama primerov: Bjelovarjem in Novim Pazarjem. Občinski in podjetniški arhivi omogočajo rekonstrukcijo mrež in praks, ki so oblikovale stanovanjsko politiko v pozni socialistični dobi.
- This presentation examines access to housing in late socialist Yugoslavia after the major mid-1970s reforms. By focusing on the evolution of social policy under self-management, it will assess the consequences of the increasing responsibilities of work organisations on citizens’ daily lives. In the last decades of socialism, municipalities withdrew from direct housing distributions, and Yugoslavs were supposed to apply through their work collective in order to obtain a subsidized socially-owned apartment or low-interest housing loan. According to the newly reformed self-managed framework, the workers’ council of each company was required to draft an allocation rulebook and submit it to approval by referendum. The implementation of new laws on housing relations led to the generalisation of such documents and point-based systems intended to ensure transparency in ranking workers. Yet the local elaboration of these rules often generated heated debates over criteria, which revealed competing conceptions of social justice, and tensions between redistributive priorities and economic considerations. Even once the document was approved, the final ranking remained delicate, and sessions of the workers’ councils were regularly dedicated to the assessment of written and oral protests from workers who opposed the evaluation of their individual situation.Examining company-based housing policies thus provides a broader overview of workers’ self-managed organisation…thus allows for a broader overview of the workers’ self-managed organisation in late socialist Yugoslavia, by shedding new light on workers’ participation, the role of unions, the process of decision-making, and the relations of domination in self-managed companies. These company-based distributions also gradually became a field of intervention for new public actors, who reshaped the practical meaning of the “withering away of the state” in late socialist Yugoslavia.The presentation will draw on archival research conducted in Serbia and Croatia, combining a federal perspective with two local case studies: Bjelovar and Novi Pazar. Municipal and enterprise records allow for a reconstruction of the networks and practices that shaped housing policy in late socialism.
- založnik
- Inštitut za novejšo zgodovino
- datum
- 27. 05. 2026
- tip
- video
- jezik
- Angleščina
- jeDelOd
- pravice
- licenca: ccByNcSa