Danes izraz »tehnokracija« raziskovalci označujejo kot pojmovno ohlapen, kljub temu pa je tudi izjemno razširjen. V 21. stoletju se je pojavil v političnem diskurzu kot priročna upodobitev sovražnika predvsem med desnopopulističnimi strankami in gibanji. Toda zakaj je prav tehnokracija postala tako vsesplošno prisotna beseda v političnih in javnih razpravah?

Članek sledi zgodovini tega spornega pojma skozi 20. stoletje in skuša pokazati, da vzpon tehnokracije še zdaleč ni bil zgolj nacionalni pojav. Njeno širjenje je mogoče v veliki meri pripisati edinstveni zmožnosti pojma, da izrazi kritične odzive na to, kar je bilo razumljeno kot pretirani družbeni, znanstveni ali industrijski napredek. Od tridesetih let 20. stoletja dalje je postala prav zaradi te značilnosti tehnokracija v razpravah o napredku še posebej privlačna – ne le v medijih in širši javnosti, temveč tudi med politiki in ekonomskimi vplivneži.

Zgodnje širjenje pojma tehnokracije je povezano predvsem z ameriškim inženirjem Howardom Scottom, ki je ob začetku tridesetih let pojem postavil v središče svoje kritike kapitalizma in predlagal, da naj bi politično odločanje prevzeli strokovnjaki in inženirji. Preplet »vladavine strokovnjakov« z mehanizirano proizvodnjo in nezaupanjem v obstoječe politične elite je sprožil prve obsežne razprave o tehnokraciji – hkrati kot obljubi racionalnega napredka in kot nevarni odmik v avtoritarno »vladavino stroja«. Pojem je hitro prodrl tudi v Evropo, kjer sta ga fašistična Italija in nacistična Nemčija preoblikovali in uporabili za lastne predstave o modernosti in tehnološki preobrazbi družbe.

Po drugi svetovni vojni se je pomen pojma spremenil, saj so tehnokracijo vse pogosteje povezovali z antikomunizmom in strahom pred jedrsko znanostjo. Obenem se je razširil tudi na področje ekonomskega upravljanja: od jedrskih fizikov in vojaških strategov do birokratov v mednarodnih institucijah, povsod je bil »tehnokrat« vse pogosteje podoba odtujene elite, odrezane od moralnih in demokratičnih vrednot. V šestdesetih letih se je razumevanje pojma ponovno spremenilo, ko je tehnokracija postala del sporov o državnem gospodarskem načrtovanju.

Članek torej na primerih Združenih držav, Nemčije in Italije pokaže, da je tehnokracija skozi zadnje stoletje delovala kot pojmovno ogledalo ideje napredka, ki je odsevalo njene neprestane preobrazbe v različnih nacionalnih okoljih ter v širših mednarodnih okvirih.

This article is based on research conducted between 2022 and 2024 at the German Historical Institute in Rome for the project "Systemrelevante Technokraten in Italien ab den 1990er Jahren."