
/
Serijske publikacije
/
Retrospektive

To delo avtorja Julija Šuligoj je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Članek obravnava zgodovinsko in sodobno ambivalentnost v odnosu do ženskega telesa, ki je hkrati prostor občudovanja in družbenega nadzora. Orisu feminističnih pogledov in zgodovinskega razvoja obravnave ženskega telesa sledi navezava na šport in v teh okvirih na gorništvo.
Kritične obravnave ženskega telesa izhajajo iz del feminističnih avtoric, kot so Simone de Beauvoir, Naomi Wolf, Elizabeth Grosz, Susan Bordo, Judith Butler in drugih, ki so pokazale, da je žensko telo ujeto v mreže družbenih norm, oblasti, medijskih reprezentacij in kulturnih pričakovanj. Sodobni feministični pristopi opozarjajo tudi na presečišča spola z raso in razredom.
Zgodovinski pregled pokaže, da so bila pojmovanja ženskega telesa vedno prežeta z oblastjo in dominacijo. Od antičnega »modela enega spola«, ki je žensko opredelilo kot nepopolno različico moškega, do srednjeveških krščanskih predstav ter kasnejšega »modela dveh spolov« za razumevanje bioloških razlik, povsod so bila ženska telesa prikazana kot šibkejša, bolj omejena in neprimerna za javno življenje.
Na področju športa so ta prepričanja močno zaznamovala dostop žensk do telesnih aktivnosti. Primeri iz antike, srednjega veka, viktorijanske dobe in 20. stoletja kažejo, da je bilo vključevanje žensk zamejeno zaradi medicinskih predsodkov, moralnih norm in strahov pred izgubo »ženskosti«. Te napetosti so prisotne tudi v sodobnosti, kot je razvidno iz razprave o regulaciji spola v boksu na Olimpijskih igrah leta 2024.
V dejavnosti gorništva se posebej dobro razkrije, kako se žensko telo sooča s področjem, ki je zgodovinsko dojeto kot moško, kar omogoči natančen vpogled v preplet spola, športa in oblačil. Kljub nespodbudnim družbenim normam so nekatere ženske dosegale izjemne dosežke, a so njihove zmožnosti pogosto opisovali z ambivalentnimi podtoni. Občudovanje teh planink je bilo pogojeno z občutljivim ravnotežjem med močjo oziroma oblastjo in ženskostjo.
Članek sklene, da se odnos do ženskega telesa skozi zgodovino ni linearno izboljševal, temveč je napredku pogosto sledila nova oblika nadzora. Razumevanje teh zgodovinskih vzorcev omogoča kritičen pogled na sodobne prakse in večje priznanje prispevkov žensk v športu in gorništvu.