Članek obravnava pojem napredka skozi razpravo o različnih naravoslovnih in družboslovnih paradigmah. Raznovrstni pogledi na dolgotrajne družbene spremembe in modernost, ki jih ponujajo posamezni pristopi, razjasnijo pojem napredka z več vidikov.

Izhodišče članka je Marxovo pojmovanje historičnega materializma. Ta teorija je pomembna za razumevanje napredka, ker ne predstavlja zgolj obravnave posameznih družbenih formacij, temveč nudi tudi razlago, kako se družbe spreminjajo skozi čas. Prav zaradi tega se historičnemu materializmu pogosto očita teleološkost oziroma iskanje cilja zgodovinskega razvoja. Za obravnavo tega očitka je smiselna primerjava z Darwinovo teorijo evolucije, katere pomen je Marx prepoznal že v 19. stoletju. Evolucijska teorija pokaže, da je mogoče smer razvoja razumeti na znanstveno utemeljen način brez teleologije.

Tako razmišljanje v naravoslovju je najtesneje povezano z družboslovno paradigmo »analitičnega marksizma«, ki je skušala klasični historični materializem podpreti z znanstvenimi argumenti. Razprava, ki je sledila, je sicer uspela ubraniti in nadgraditi nekatere teze marksistične teorije zgodovine, vendar jih je ohranila v zelo spremenjeni in okrnjeni obliki. Razvojni vzorci obdobja, v katerem obstaja kapitalizem, so bistveno drugačni od razvojnih vzorcev prejšnjih zgodovinskih obdobij.

Paradigma »političnega marksizma« ponuja razumevanje kapitalizma, ki omogoči drugačen pogled na zgodovinski razvoj. Na osnovi kritike pristopov, ki prehitro enačijo kapitalizem z razširjeno tržno menjavo, politični marksizem zagovarja definicijo kapitalizma kot specifično obliko lastninskih odnosov. Ta perspektiva omogoča jasnejše razumevanje, v katerih pogledih lahko moderne institucije razumemo kot kontinuiteto in v katerih kot diskontinuiteto s predmodernimi oblikami družbenih odnosov.

Zadnja paradigma, ki jo članek obravnava, je »nova institucionalna ekonomija«. Ta pristop sodobno gospodarsko rast razlaga na podlagi razlike med »ekstraktivnimi« in »inkluzivnimi« političnimi in ekonomskimi institucijami. Kljub pomembnim podobnostim s političnim marksizmom primerjava med tema pristopoma pokaže temeljno razliko v razumevanju modernosti. Ta razlika izhaja iz vprašanja, ali je prehod iz predmodernih v moderne institucije mogoče razumeti kot prestrukturiranje družbenih odnosov ali pa kot linearen proces.

Vse obravnavane značilnosti tvorijo podlago za razpravo o pojmu napredka v zaključku članka. Osrednja teza je, da je sodobni historični materializem tista paradigma, ki najbolje zajame ambivalentnost modernosti in napredka.