logo

/

Serijske publikacije

/

Retrospektive

Duhovna oskrba bolnikov

Bolniška cerkev in kapele na področju današnjega Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana

Avtor(ji):Bor Zavrl
Soavtor(ji):Peter Mikša (odg. ur.), Kornelija Ajlec (gl. ur.), Maja Vehar (teh. ur.), Žiga Smolič (teh. ur.), FUROCAT, prevajalsko podjetje, d.o.o. (prev.), Aleksandra Repe (lekt.)
Leto:15. 06. 2025
Založnik(i):Združenje za promocijo kulturne dediščine, raziskav in novih tehnologij- Retrospektive, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina, angleščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Identifikator:https://doi.org/10.64651/8-1-3
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Bor Zavrl je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Retrospektive_VIIIx1-00_Cela-1.pdf
Velikost:3.31MB
Format:
Odpri
Prenesi
Opis

V ljubljanskem predmestju Vodmat oz. Šentpeter se je konec 19. stoletja oblikovalo »zdravstveno mesto«. Tu so bile skoncentrirane najpomembnejše bolnišnice in zdravstvene ustanove. V njih so ljudje dobili pomoč in oskrbo v primeru poškodbe in bolezni. Poleg zdravnikov in zdravnic so v strežbi in oskrbi bolnikov prevladovale članice karitativnih verskih redov – redovnice. Te so za opravljanje svojih redovnih dolžnosti potrebovale prostor, kapelo. Že v preteklosti so vedeli, da bolan človek poleg skrbi za telesne potrebe potrebuje tudi oskrbo svojih duhovnih potreb. V tistih časih je bila vera in njeno izražanje vsakdanjost ter najpogostejša oblika izražanja človekove duhovnosti. Zaradi obeh vzrokov so v zdravstvenih ustanovah uredili prostore, namenjene duhovnosti – kapele. Na našem področju je prevladovala katoliška vera in tako so v teh ustanovah prevladovale katoliške kapele. Največji prostor oziroma objekt v tem zdravstvenem mestu duhovne oskrbe pa je predstavljala bolniška cerkev, posvečena sv. Križu. Letos mineva 130 let od postavitve te cerkve, 77 let, odkar ni več v uporabi, in 28 let, odkar so jo dokončno podrli. Osnovnemu namenu je služila 53 let. V številne zdravstvene ustanove so bile v času do osvoboditve, leta 1945, umeščene kapele. Kapelo je imel predhodnik Onkološkega inštituta, otroška bolnica, umobolnica, ženska bolnica … Do spremembe oblasti in družbene ureditve je bila duhovna oskrba bolnikov, kapele in imenovana cerkev stalnica zdravstvenih ustanov. Kasneje to ni bilo več zaželeno. Prostore, kjer so bile kapele, so preuredili za druge namene, cerkev je dobila drug namen, dokler ni izginila. Po osamosvojitvi je duhovna oskrba bolnikov in kapele spet dobila mesto v zdravstvenih ustanovah. V članku bodo predstavljeni objekti za duhovno oskrbo katoliške vere na področju ljubljanske bolnišnice oziroma današnjega Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Metapodatki (13)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/72029
    • naslov
      • Duhovna oskrba bolnikov
      • Bolniška cerkev in kapele na področju današnjega Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana
      • Spiritual care of patients
      • The hospital church and chapels in the area of today's University Medical Centre Ljubljana
    • avtor
      • Bor Zavrl
    • soavtor
      • Peter Mikša (odg. ur.)
      • Kornelija Ajlec (gl. ur.)
      • Maja Vehar (teh. ur.)
      • Žiga Smolič (teh. ur.)
      • FUROCAT, prevajalsko podjetje, d.o.o. (prev.)
      • Aleksandra Repe (lekt.)
    • predmet
      • cerkve
      • kapele
      • bolnišnice
      • zgodovina
      • oskrba
      • churches
      • chapels
      • hospitals
      • history
      • care
    • opis
      • V ljubljanskem predmestju Vodmat oz. Šentpeter se je konec 19. stoletja oblikovalo »zdravstveno mesto«. Tu so bile skoncentrirane najpomembnejše bolnišnice in zdravstvene ustanove. V njih so ljudje dobili pomoč in oskrbo v primeru poškodbe in bolezni. Poleg zdravnikov in zdravnic so v strežbi in oskrbi bolnikov prevladovale članice karitativnih verskih redov – redovnice. Te so za opravljanje svojih redovnih dolžnosti potrebovale prostor, kapelo. Že v preteklosti so vedeli, da bolan človek poleg skrbi za telesne potrebe potrebuje tudi oskrbo svojih duhovnih potreb. V tistih časih je bila vera in njeno izražanje vsakdanjost ter najpogostejša oblika izražanja človekove duhovnosti. Zaradi obeh vzrokov so v zdravstvenih ustanovah uredili prostore, namenjene duhovnosti – kapele. Na našem področju je prevladovala katoliška vera in tako so v teh ustanovah prevladovale katoliške kapele. Največji prostor oziroma objekt v tem zdravstvenem mestu duhovne oskrbe pa je predstavljala bolniška cerkev, posvečena sv. Križu. Letos mineva 130 let od postavitve te cerkve, 77 let, odkar ni več v uporabi, in 28 let, odkar so jo dokončno podrli. Osnovnemu namenu je služila 53 let. V številne zdravstvene ustanove so bile v času do osvoboditve, leta 1945, umeščene kapele. Kapelo je imel predhodnik Onkološkega inštituta, otroška bolnica, umobolnica, ženska bolnica … Do spremembe oblasti in družbene ureditve je bila duhovna oskrba bolnikov, kapele in imenovana cerkev stalnica zdravstvenih ustanov. Kasneje to ni bilo več zaželeno. Prostore, kjer so bile kapele, so preuredili za druge namene, cerkev je dobila drug namen, dokler ni izginila. Po osamosvojitvi je duhovna oskrba bolnikov in kapele spet dobila mesto v zdravstvenih ustanovah. V članku bodo predstavljeni objekti za duhovno oskrbo katoliške vere na področju ljubljanske bolnišnice oziroma današnjega Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
      • In the Ljubljana suburb of Vodmat or Šentpeter, a “health city” was formed at the end of the 19th century. The most important hospitals and health institutions were concentrated here. People received help and care in cases of injury and illness. In addition to doctors, members of charitable religious orders – nuns – dominated the service and care of patients. They needed a space, a chapel, to perform their religious duties. In the past, it was understood that a sick person, in addition to care for their physical needs, also required attention to their spiritual needs. In those days, religion and its expression were part of everyday life and the most common form of expressing human spirituality. For both reasons, spaces dedicated to spirituality – chapels – were arranged in health institutions. In our area, the Catholic faith prevailed, and thus Catholic chapels dominated these institutions. The largest space or facility for spiritual care in this health city was the hospital church, dedicated to the Holy Cross. This year marks 130 years since the construction of this church, 77 years since it has been out of use, and 28 years since it was finally demolished. It served its primary purpose for 53 years. Chapels were located in numerous health institutions until the liberation in 1945. The chapel was owned by the predecessor of the Oncology Institute, the Children’s Hospital, the Mental Hospital, the Women’s Hospital, and others. Until the change of government and social order, the spiritual care of patients, chapels, and the mentioned church were a permanent feature of health institutions. Later, this was no longer desirable. The premises where the chapels had been were converted for other purposes, and the church was given another function until it eventually disappeared. After independence, however, the spiritual care of patients and chapels regained their place in health institutions. The article presents facilities for spiritual care of the Catholic faith in the area of the Ljubljana Hospital, today’s University Medical Center Ljubljana.
    • založnik
      • Združenje za promocijo kulturne dediščine, raziskav in novih tehnologij- Retrospektive
    • datum
      • 15. 06. 2025
    • tip
      • besedilo
    • identifikator
      • https://doi.org/10.64651/8-1-3
    • jezik
      • Slovenščina
      • Angleščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcSa