Leto 1895 pomeni prelomnico v zgodovini slovenskega planinstva, kulturne geografije Triglava in procesa nacionalne simbolizacije gora. V tem letu je dovški župnik Jakob Aljaž od lokalne občine odkupil vrh Triglava in na njem lastnoročno načrtoval, naročil ter organiziral postavitev kovinskega stolpa, ki je takoj postal prepoznaven simbol slovenstva in je nemudoma dobil ime Aljažev stolp. Postavitev stolpa ni bila zgolj tehnično ali planinsko dejanje, temveč izrazito politična gesta v času naraščajočih napetosti med slovensko in nemško planinsko dejavnostjo v Julijskih Alpah. Članek kronološko predstavi ključne faze leta 1895: od ideje, načrtovanja in izdelave stolpa, njegovega prenosa in postavitve na vrhu, do blagoslova in zgodnjih odzivov v javnosti. Posebna pozornost je posvečena analizi prve vpisne knjige v stolpu, ki omogoča vpogled v zgodnje obiskovalce Triglava in simbolni učinek stolpa že v prvi sezoni. Prispevek tako povezuje mikrozgodovinski pristop z vprašanji nacionalne identifikacije, simbolne topografije in kulturne apropriacije naravne krajine.

Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega projekta Boj za gore: slovenska nacionalna apropriacija Alp (19.–21. stoletje) (J6-60101), ter raziskovalnega programa Slovenska zgodovina (P6-0235), ki ju financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARIS).