Široka dostopnost alkoholnih pijač je v začetku 20. stoletja predstavljala velik izziv za družbo, še posebej za naše kraje. Alkohol je bil stalno prisoten ob različnih dogodkih človekovega življenja, kozarec alkoholne pijače pa je hitro prerasel v nenadzorovano konzumiranje. Težava se je pojavila, ker alkoholnih pijač niso uživali zgolj odrasli, temveč tudi mladoletni otroci, kar je za njihov razvoj neprimerno in škodljivo. V tistem obdobju se teh težav sicer niso povsem zavedali, večina otrok pa je alkoholne pijače prejela iz rok svojih staršev. Marsikdo je namreč verjel v pozitivne lastnosti vina, piva in drugih alkoholnih pijač, saj naj bi te pozitivno vplivale na odraščanje njihovih potomcev.

Da bi preprečili širjenje alkoholizma, so številni učitelji pričeli s protialkoholnim bojem v učilnicah. Verjeli so, da lahko na ta način vzgojijo ljudi, ki se alkohola v odrasli dobi ne bodo dotaknili ali ga bodo uživali bolj poredko. Vseeno se je njihov cilj izkazal kot težko dosegljiv. Poleg nasprotovanja družbe so se spopadali z dobro dostopnostjo alkoholnih pijač, obenem pa so si bili v svojih vrstah glede tega vprašanja neenotni. Učitelji so si v različnih časopisih delili izkušnje in pisali didaktična priporočila za protialkoholni boj, s katerimi bi lahko to tematiko vključili v skoraj vsak šolski predmet.

Kot pomembno točko so izpostavljali tudi sodelovanje s starši ter prilagajanje protialkoholnih vsebin glede na starost učencev. Veliko prispevkov je bilo dostopnih v stanovskem časopisu *Slovenski učitelj*, izšlo pa je tudi nekaj protialkoholnih priročnikov. Kljub številnim poskusom, da bi preprečili širjenje alkohola med šolsko mladino, do začetka druge svetovne vojne ni bilo zaznati bistvenega izboljšanja položaja. Alkohol je pogosto še danes stalni spremljevalec različnih srečanj.