logo

/

Serijske publikacije

/

Retrospektive

Odziv slovenskega časopisja na protestniško gibanje v Iranu v letih 1978 in 1979

The response of Slovenian newspapers to the protest movement in Iran in 1978 and 1979

Soavtor(ji):Peter Mikša (odg. ur.), Kornelija Ajlec (gl. ur.), Maja Vehar (teh. ur., lekt.), Žiga Smolič (teh. ur.), FUROCAT, prevajalsko podjetje, d.o.o. (prev.), Aleksandra Repe (lekt.)
Leto:15. 05. 2024
Založnik(i):Združenje za promocijo kulturne dediščine, raziskav in novih tehnologij- Retrospektive, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina, angleščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Fin Lucu Dražovič je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Retrospektive_VIIx1-00_Cela.pdf
Velikost:1.65MB
Format:
Odpri
Prenesi
Opis

O protestniškem gibanju v Iranu so od slovenskih časopisov najpogosteje poročala Delo in Primorski dnevnik, poleg njiju pa je o tej tematiki občasno poročal tudi Dnevnik. Večer je poročal zelo redko, Mladina pa, z izjemo ene novice, o dogajanju med revolucijo v Iranu sploh ni poročala.

Zelo izražena je bila razlika v frekvenci poročanja med prvo polovico leta 1978 in pa obdobjem od odhoda šaha iz države januarja naslednje leto. Protesti v prvem obdobju, ko ti niso bili dojeti kot resna grožnja šahovemu režimu, Manko resne analize je botroval k temu, da so bili protestniki predstavljeni kot politično nekoherentna gmotna breza jasne vizije in ideološke osnove. Pogosteje poročanje, ki se je začelo z avguštom in septembrom, je prineslo tudi prispevke z resnejšo analizo. Od takrat naprej je bila verska komponenta in njen voditelj Homeini izpostavljen kot ključni del opozicije. Tovrstno narracijo je prvi zavzel časopis Delo, kasneje pa tudi Večer, Dnevnik in Primorski dnevnik. Slednji je o protestih poročal daleč najbolj homogen. V poročanju vseh časopisov pa je povsem izostala analiza levičarskih gibanj, ki so soustvarjale revolucijo. To je presenetljivo predvsem zato, ker je šah Mohamed Reza ves čas govoril o komunistih kot o glavnih nasprotnikih režima. Začetna zadržanost, postopne dvige frekvencije poročanja, predvsem pa zelo slaba reprezentacija levičarskih gibanj v slovenskih časopisih se skladajo z nepopolnostjo takratnega jugoslovanskega vodstva do dogajanja v Iranu. Jugoslovanski predsednik Josip Broz – Tito je o protestniškem gibanju v Iranu sicer govoril kot o resni grožnji za šahovo oblast, a se nikakor ni opredelil do samega dogajanja. Kot prevladojočo skupino znotraj protestniškega gibanja pa je izpostavil islamsko sekto. Po drugi strani ostalih gibanj, ki so sestavljala revolucijo, ni omenjal. Pri tem je treba poudariti, da Jugoslavija ni podpirala nobenega od levičarskih opozicijskih gibanj v Iranu. Je pa Tito govoril o veliki razslojenosti družbe in šahovih reformah, ki se ljudstva niso dotaknile, o čemer so poročali tudi slovenski časopisi.

Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/72016
    • naslov
      • Odziv slovenskega časopisja na protestniško gibanje v Iranu v letih 1978 in 1979
      • The response of Slovenian newspapers to the protest movement in Iran in 1978 and 1979
    • avtor
      • Fin Lucu Dražovič
    • soavtor
      • Peter Mikša (odg. ur.)
      • Kornelija Ajlec (gl. ur.)
      • Maja Vehar (teh. ur., lekt.)
      • Žiga Smolič (teh. ur.)
      • FUROCAT, prevajalsko podjetje, d.o.o. (prev.)
      • Aleksandra Repe (lekt.)
    • predmet
      • revolucija v Iranu
      • ajatola Homeini
      • islamska revolucija
      • Islam
      • šiizem
      • Iran
      • revolution in Iran
      • Ayatollah Khomeini
      • Islamic revolution
      • Shiism
    • opis
      • O protestniškem gibanju v Iranu so od slovenskih časopisov najpogosteje poročala Delo in Primorski dnevnik, poleg njiju pa je o tej tematiki občasno poročal tudi Dnevnik. Večer je poročal zelo redko, Mladina pa, z izjemo ene novice, o dogajanju med revolucijo v Iranu sploh ni poročala.Zelo izražena je bila razlika v frekvenci poročanja med prvo polovico leta 1978 in pa obdobjem od odhoda šaha iz države januarja naslednje leto. Protesti v prvem obdobju, ko ti niso bili dojeti kot resna grožnja šahovemu režimu, Manko resne analize je botroval k temu, da so bili protestniki predstavljeni kot politično nekoherentna gmotna breza jasne vizije in ideološke osnove. Pogosteje poročanje, ki se je začelo z avguštom in septembrom, je prineslo tudi prispevke z resnejšo analizo. Od takrat naprej je bila verska komponenta in njen voditelj Homeini izpostavljen kot ključni del opozicije. Tovrstno narracijo je prvi zavzel časopis Delo, kasneje pa tudi Večer, Dnevnik in Primorski dnevnik. Slednji je o protestih poročal daleč najbolj homogen. V poročanju vseh časopisov pa je povsem izostala analiza levičarskih gibanj, ki so soustvarjale revolucijo. To je presenetljivo predvsem zato, ker je šah Mohamed Reza ves čas govoril o komunistih kot o glavnih nasprotnikih režima. Začetna zadržanost, postopne dvige frekvencije poročanja, predvsem pa zelo slaba reprezentacija levičarskih gibanj v slovenskih časopisih se skladajo z nepopolnostjo takratnega jugoslovanskega vodstva do dogajanja v Iranu. Jugoslovanski predsednik Josip Broz – Tito je o protestniškem gibanju v Iranu sicer govoril kot o resni grožnji za šahovo oblast, a se nikakor ni opredelil do samega dogajanja. Kot prevladojočo skupino znotraj protestniškega gibanja pa je izpostavil islamsko sekto. Po drugi strani ostalih gibanj, ki so sestavljala revolucijo, ni omenjal. Pri tem je treba poudariti, da Jugoslavija ni podpirala nobenega od levičarskih opozicijskih gibanj v Iranu. Je pa Tito govoril o veliki razslojenosti družbe in šahovih reformah, ki se ljudstva niso dotaknile, o čemer so poročali tudi slovenski časopisi.
      • The protest movement in Iran in 1978 and 1979 that ousted Shah Mohammad Reza Pahlavi from power was made up of a wide variety of political and social groups, among which the Islamic component, led by Ayatollah Ruhollah Mousavi Khomeini, was the dominant one. The subject of this paper is the coverage of the protest movement in the Slovenian newspapers *Delo, Dnevnik, Večer, Primorski dnevnik* and *Mladina*. With the help of literature the analysis of this coverage is carried out, along with a comparative analysis of the differences in coverage between the newspapers concerned.
    • založnik
      • Združenje za promocijo kulturne dediščine, raziskav in novih tehnologij- Retrospektive
    • datum
      • 15. 05. 2024
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
      • Angleščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcSa