/
Serijske publikacije
/
Retrospektive
Usode uradnic in uradnikov po prvi svetovni vojni
To delo avtorja Irena Selišnik je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Datoteke (1)
Opis
Pregled številčnih dokumentov nam je razkril, da na Kranjskem večjega odpuščanja uradnikov v političnih uradih ni bilo, je pa bil na Štajerskem odhod Nemcev pogostejši. Oblast ga je rešila tako, da je tja namestila predvsem “rojene Štajerce” ter mlade kadre s pravnih fakultet. Med njimi so bili tudi primorski begunci, ki pa so na Štajersko prišli k svojim že prebeglim sorodnikom. Medtem ko je bila ob prevratu za nekatere odločitev o narodnosti logična in hitra, pa je drugim sprožala velike dileme, tretji pa si z vprašanjem pripadnosti sploh niso bili povsem na jasnem.
Članek je nastal v sklopu raziskave EIRENE (naslov: Post-war transitions in gendered perspective: the
case of the North-Eastern Adriatic Region), ki jo je financirala European Research Council under the
Horizon 2020 kot Advanced Grant founding scheme [ERC Grant Agreement n. 742683].
Metapodatki (12)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/72012
- naslov
- Usode uradnic in uradnikov po prvi svetovni vojni
- Clerks and their Destinies after the First World War
- avtor
- Irena Selišnik
- soavtor
- Peter Mikša (odg. ur.)
- Kornelija Ajlec (gl. ur.)
- Maja Vehar (teh. ur., lekt.)
- Žiga Smolič (teh. ur.)
- FUROCAT, prevajalsko podjetje, d.o.o. (prev.)
- Aleksandra Repe (lekt.)
- predmet
- uradniki
- begunci
- prva svetovna vojna
- spol
- nacionalnost
- clerks
- First World War
- gender
- nationality
- labor market
- opis
- Pregled številčnih dokumentov nam je razkril, da na Kranjskem večjega odpuščanja uradnikov v političnih uradih ni bilo, je pa bil na Štajerskem odhod Nemcev pogostejši. Oblast ga je rešila tako, da je tja namestila predvsem “rojene Štajerce” ter mlade kadre s pravnih fakultet. Med njimi so bili tudi primorski begunci, ki pa so na Štajersko prišli k svojim že prebeglim sorodnikom. Medtem ko je bila ob prevratu za nekatere odločitev o narodnosti logična in hitra, pa je drugim sprožala velike dileme, tretji pa si z vprašanjem pripadnosti sploh niso bili povsem na jasnem.Članek je nastal v sklopu raziskave EIRENE (naslov: Post-war transitions in gendered perspective: thecase of the North-Eastern Adriatic Region), ki jo je financirala European Research Council under theHorizon 2020 kot Advanced Grant founding scheme [ERC Grant Agreement n. 742683].
- The author shows the changes in the national and gender-specific structure of the civil service in Slovenia immediately after the First World War. With the departure of the Germans and the arrival of many refugees from Littoral and Carinthia, as well as the changes in the employment of women, the situation of civil servants in Carniola and the Slovenian part of Styria, as well as in Carinthia before the referendum, changed considerably. Quantitative studies showed that the changes in the national sense were smaller in Carniola than in the Slovenian part of Styria, where Germans were largely replaced by locals and young practitioners. A review of the numerous applications in the archive reveals many dilemmas in connection with the decision as to whether someone would keep their job. The influx of civil servants from Littoral Coast in Carniola was also regulated by the National Council in Trieste. By 1921, the vacancies for civil servants were more or less filled, and refugees had less chance of being employed if they had a lower level of education.
- založnik
- Združenje za promocijo kulturne dediščine, raziskav in novih tehnologij- Retrospektive
- datum
- 15. 05. 2024
- tip
- besedilo
- jezik
- Slovenščina
- Angleščina
- jeDelOd
- pravice
- licenca: ccByNcSa