logo

/

Serijske publikacije

/

Retrospektive

Severna meja v turbulentnem 20. stoletju


Avtor(ji):Lea Knez
Soavtor(ji):Peter Mikša (odg. ur.), Kornelija Ajlec (gl. ur.), Maja Vehar (teh. ur.), Žiga Smolič (teh. ur.), Bojan Balkovec (ur.), FUROCAT, prevajalsko podjetje, d.o.o. (prev.), Aleksandra Repe (lekt.)
Leto:15. 11. 2023
Založnik(i):Združenje za promocijo kulturne dediščine, raziskav in novih tehnologij- Retrospektive, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina, angleščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Lea Knez je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Retrospektive_VIx23-00_Cela_Spread.pdf
Velikost:1.91MB
Format:
Odpri
Prenesi
Opis

V članku je v prvem delu predstavljena osebnost in zgodnja kariera Luja Vojnovića (1864–1951), hrvaškega pravnika, književnika, publicista in politika, ki je v času pariške mirovne konference s svojim znanjem tujih jezikov in poznavanja zgodovine Dalmacije sodeloval kot član v etnografski sekciji v okviru Jugoslovanskega odbora. Njegovo življenje je bilo pestro, zaposlen je bil na cetinjskem, beograjskem in bolgarskem dvoru, sodeloval na mirovnih pogajanjih Balkanske zveze v Londonu (1912), delal je tudi na bolgarskem dvoru kot vodja knjižnice. Aktivno je spremljal evropski tisk, pred in med vojno posebej italijanskega v povezavi z jadranskim vprašanjem ter združitvijo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Tudi sam je objavljal (njegovo najbolj znano delo je *Zgodovina Dalmacije*, 1934). Med vojno in po njej je bil član Hrvaškega in Jugoslovanskega odbora, leta 1921 pa je bil imenovan za predsednika delegacije Kraljevine SHS v pogajanjih o odprtih kulturnih in cerkvenih vprašanjih ter šolstvu (t. i. kulturna konvencija – dogovori o repatriaciji kulturne dediščine med državama na osnovi 8. člena rapalske pogodbe). Razgovori v Rimu niso bili uspešni, čeprav se je intenzivno pripravljal in zbiral gradivo za štiri ključna področja: kulturna svoboda, kulturna reparacija, pravična razdelitev in zaščita kulturne dediščine, cerkvena avtonomija, Zavod Sv. Jeronima v Rimu, šole v Istri. Bil je ambiciozen in v odnosu do političnih sopotnikov nerazumljen zaradi pogostih skrajnih stališč o jadranskem vprašanju in položaju Cerkve v monarhiji. Neuspešno se je podal v politične vode kot kandidat JDS. Nekaj časa je bil tudi senator v Stojadinovićevi vladi. Za *Zgodovino Dalmacije* je prejel francosko Legijo časti.

Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/72008
    • naslov
      • Severna meja v turbulentnem 20. stoletju
    • avtor
      • Lea Knez
    • soavtor
      • Peter Mikša (odg. ur.)
      • Kornelija Ajlec (gl. ur.)
      • Maja Vehar (teh. ur.)
      • Žiga Smolič (teh. ur.)
      • Bojan Balkovec (ur.)
      • FUROCAT, prevajalsko podjetje, d.o.o. (prev.)
      • Aleksandra Repe (lekt.)
    • predmet
      • severna meja
      • Koroška
      • druga svetovna vojna
      • anšlus
      • nacizem
      • Northern border
      • Carinthia
      • World War II
      • Anschluss
      • Nazism
    • opis
      • V članku je v prvem delu predstavljena osebnost in zgodnja kariera Luja Vojnovića (1864–1951), hrvaškega pravnika, književnika, publicista in politika, ki je v času pariške mirovne konference s svojim znanjem tujih jezikov in poznavanja zgodovine Dalmacije sodeloval kot član v etnografski sekciji v okviru Jugoslovanskega odbora. Njegovo življenje je bilo pestro, zaposlen je bil na cetinjskem, beograjskem in bolgarskem dvoru, sodeloval na mirovnih pogajanjih Balkanske zveze v Londonu (1912), delal je tudi na bolgarskem dvoru kot vodja knjižnice. Aktivno je spremljal evropski tisk, pred in med vojno posebej italijanskega v povezavi z jadranskim vprašanjem ter združitvijo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Tudi sam je objavljal (njegovo najbolj znano delo je *Zgodovina Dalmacije*, 1934). Med vojno in po njej je bil član Hrvaškega in Jugoslovanskega odbora, leta 1921 pa je bil imenovan za predsednika delegacije Kraljevine SHS v pogajanjih o odprtih kulturnih in cerkvenih vprašanjih ter šolstvu (t. i. kulturna konvencija – dogovori o repatriaciji kulturne dediščine med državama na osnovi 8. člena rapalske pogodbe). Razgovori v Rimu niso bili uspešni, čeprav se je intenzivno pripravljal in zbiral gradivo za štiri ključna področja: kulturna svoboda, kulturna reparacija, pravična razdelitev in zaščita kulturne dediščine, cerkvena avtonomija, Zavod Sv. Jeronima v Rimu, šole v Istri. Bil je ambiciozen in v odnosu do političnih sopotnikov nerazumljen zaradi pogostih skrajnih stališč o jadranskem vprašanju in položaju Cerkve v monarhiji. Neuspešno se je podal v politične vode kot kandidat JDS. Nekaj časa je bil tudi senator v Stojadinovićevi vladi. Za *Zgodovino Dalmacije* je prejel francosko Legijo časti.
      • Austria-Slovenia border (Slovenian northern border) experienced many upheavals in the 20th century, which had a significant impact on the fate and evolution of the Slovenian nation. After the First World War, one of the key issues of the Paris Peace Conference was how to establish new national borders for the successor states of the Austro-Hungarian monarchy. The northern border became a place of various political intrigues, struggles and growing intolerance between the Slovenian and Austrian nation. The article describes historical developments on the northern border from its establishment in the years 1918–1923 to present day. It focuses on the events during the rise of national socialism, when German aspirations for this “unjustly lost historically their” territory grew stronger and stronger, until they were finally realised with the Anschluss of Austria in 1938 and the attack on the Kingdom of Yugoslavia on 6th of April 1941.
    • založnik
      • Združenje za promocijo kulturne dediščine, raziskav in novih tehnologij- Retrospektive
    • datum
      • 15. 11. 2023
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
      • Angleščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcSa