Avtor na podlagi dokumentov iz arhivskega fonda osebnega predstavnika predsednika ZDA pri papežu Piju XII. podrobno opiše intenzivno diplomatsko delovanje Svetega sedeža v zvezi s slovenskim ozemljem v letih 1944 in 1945. Namen članka je orisati, kako je Sveti sedež obveščal ameriško misijo o razmerah v Sloveniji, podrobno predstaviti razloge za njegovo globoko zaskrbljenost in razkriti motive za komuniciranje z misijo ZDA v Vatikanu. Glavni namen Vatikana je bil zaščititi duhovništvo in državljane ter ohraniti človekove in verske pravice v času kompleksnih političnih pretresov in grožnje komunističnega totalitarizma. V poročilih, posredovanih Američanom, se dosledno opisuje neusmiljen, represiven značaj nastajajočega jugoslovanskega režima, poudarjene so usmrtitve duhovnikov in intelektualcev, množične aretacije, zaplembe premoženja in metode, ki jih je uporabljala politična policija, da bi se vzbudil odziv zahodnih zaveznikov. Dokumenti razkrivajo daljnovidnost Svetega sedeža in omejitve njegovega vplivanja na oblikovanje povojne geopolitične usode Jugoslavije.