/
Serijske publikacije
/
Dileme
Povojni izvensodni poboji
Dolgo zamolčane usode žensk iz Loške doline
To delo avtorja Mirjam Dujo Jurjevčič je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Datoteke (1)
Opis
Prispevek obravnava usodo sedmih žensk iz občine Loška dolina, ki so bile med drugo svetovno vojno bolj ali manj odkrito povezane s protirevolucionarno stranjo. Njihovi očetje, bratje ali sinovi so bili pripadniki slovenskega domobranstva, zaradi česar je bila večina od njih že med vojno izpostavljena preganjanju. Po umiku na avstrijsko Koroško maja 1945 so bile skupaj z domobranci vrnjene v Slovenijo, v koncentracijsko taborišče Teharje, ter nato umorjene na Starem Hrastniku. Prispevek na podlagi arhivskih virov in ustnih ter pisnih pričevanj osvetljuje njihovo življenje v medvojnem času, izgon iz domačega kraja ter trpljenje v povojnem taborišču in njihovo nasilno smrt.
Metapodatki (13)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/71632
- naslov
- Povojni izvensodni poboji
- Dolgo zamolčane usode žensk iz Loške doline
- Postwar Extrajudicial Killings
- The Long-Untold Stories of Women from Loška Dolina
- avtor
- Mirjam Dujo Jurjevčič
- soavtor
- Tomaž Ivešić (odg. ur.)
- Renato Podbersič (gl. ur.)
- Petra Grabrovec (teh. ur.)
- predmet
- Loška dolina
- domobranstvo
- izvensodni povojni poboji
- ženske
- Teharje
- Stari Hrastnik (Hrastniški hrib)
- 1945
- Home Guard
- extrajudicial postwar killings
- women
- opis
- Prispevek obravnava usodo sedmih žensk iz občine Loška dolina, ki so bile med drugo svetovno vojno bolj ali manj odkrito povezane s protirevolucionarno stranjo. Njihovi očetje, bratje ali sinovi so bili pripadniki slovenskega domobranstva, zaradi česar je bila večina od njih že med vojno izpostavljena preganjanju. Po umiku na avstrijsko Koroško maja 1945 so bile skupaj z domobranci vrnjene v Slovenijo, v koncentracijsko taborišče Teharje, ter nato umorjene na Starem Hrastniku. Prispevek na podlagi arhivskih virov in ustnih ter pisnih pričevanj osvetljuje njihovo življenje v medvojnem času, izgon iz domačega kraja ter trpljenje v povojnem taborišču in njihovo nasilno smrt.
- This article examines the formation of the internal borders of the Kingdom of Yugoslavia and their lasting impact on the contemporary Croatian–Slovenian border region. The banovinas – the largest administrative units established during this period – serve as the primary example. When determining their borders in 1929 and 1931, the royal dictatorship allegedly applied a range of geographic, transportation, and economic criteria. The establishment of the banovina boundaries in 1929 resulted in the transfer of certain settlements from one cultural–historical and administrative context to another, prompting varied local responses. It was only after the creation of the Banovina ofCroatia in 1939 that public discussion emerged regarding the preferred administrative affiliation of individual municipalities and settlements.
- založnik
- Študijski center za narodno spravo
- datum
- 20. 11. 2025
- tip
- besedilo
- identifikator
- https://doi.org/10.55692/D.18564.25.8
- jezik
- Slovenščina
- Angleščina
- jeDelOd
- pravice
- licenca: ccByNcNd