logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino

Grad Rudenek

Arhitekturnozgodovinski oris
Avtor(ji):Igor Sapač
Soavtor(ji):Miha Preinfalk (odg. ur.), Barbara Šterbenc Svetina (teh. ur.), Manca Gašperšič (prev.), Rok Janežič (lekt.)
Leto:2025
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev, Ljubljana
Vir(i):Kronika, 2025, št. 3
Jezik(i):slovenščina, angleščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:grad, srednjeveški gradovi, dvori, izpostavljeni stolpi, arhitekturni historicizem, kastelologija, stavbni razvoj, gotika, renesansa, Rudenštajn, Lešje, Poljane, Negojnica, Rečica, Vrbovški, grofje Celjski, Tomaž Hren, castle, medieval castles, manors, detached great towers, architecture, architectural historicism, castellology, architectural development, Gothic architecture, Renaissance architecture, Rudenstein, Haslach, Counts of Cilli
Identifikator:https://doi.org/10.56420/Kronika.73.3.03
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Igor Sapač je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna

Datoteke (2)
Povezava:https://ojs.inz.si/kronika/article/view/5311
Ime:kronika_2025-3.pdf
Velikost:21.72MB
Format:
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file61978
Odpri
Prenesi
Opis

Grad Rudenek je nastal v drugi četrtini 14. stoletja kot dokaj velika nova dvodelna glavna rezidenca za rodovino gospodov Vrbovških in zaradi njegove postavitve je izbruhnila fevdalna vojna. Po vojni sta pomen gradu in gospodov Vrbovških upadala. Najpozneje do 16. stoletja so opustili prvotno grajsko jedro. Prosto stoječi gotski stolp se je ohranil in kmalu po letu 1578 so ob njem zgradili novo renesančno stavbno zasnovo, ki je dobila funkcijo intimne podeželske rezidence ljubljanskega škofa Janeza Tavčarja. Po prvi tretjini 17. stoletja je bil grad zaradi izgube rezidenčnega in gospodarskega pomena vse bolj zanemarjen ter so ga zato kmalu po letu 1681 opustili. Ostali so razmeroma skromni ostanki, ki pa omogočajo interpretacijo stavbnega razvoja. V prispevku sta v strnjeni obliki predstavljeni tudi stavbnozgodovinski analizi dvora oziroma dvorca Lešje ter nekdanjega gradu Rudenštajn, ki sta z Rudenekom zgodovinsko in prostorsko povezana

Metapodatki (13)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/71525
    • naslov
      • Grad Rudenek
      • Arhitekturnozgodovinski oris
      • Rudenek Castle
      • A Description of Architectural History
    • avtor
      • Igor Sapač
    • soavtor
      • Miha Preinfalk (odg. ur.)
      • Barbara Šterbenc Svetina (teh. ur.)
      • Manca Gašperšič (prev.)
      • Rok Janežič (lekt.)
    • predmet
      • grad
      • srednjeveški gradovi
      • dvori
      • izpostavljeni stolpi
      • arhitekturni historicizem
      • kastelologija
      • stavbni razvoj
      • gotika
      • renesansa
      • Rudenštajn
      • Lešje
      • Poljane
      • Negojnica
      • Rečica
      • Vrbovški
      • grofje Celjski
      • Tomaž Hren
      • castle
      • medieval castles
      • manors
      • detached great towers
      • architecture
      • architectural historicism
      • castellology
      • architectural development
      • Gothic architecture
      • Renaissance architecture
      • Rudenstein
      • Haslach
      • Counts of Cilli
    • opis
      • Grad Rudenek je nastal v drugi četrtini 14. stoletja kot dokaj velika nova dvodelna glavna rezidenca za rodovino gospodov Vrbovških in zaradi njegove postavitve je izbruhnila fevdalna vojna. Po vojni sta pomen gradu in gospodov Vrbovških upadala. Najpozneje do 16. stoletja so opustili prvotno grajsko jedro. Prosto stoječi gotski stolp se je ohranil in kmalu po letu 1578 so ob njem zgradili novo renesančno stavbno zasnovo, ki je dobila funkcijo intimne podeželske rezidence ljubljanskega škofa Janeza Tavčarja. Po prvi tretjini 17. stoletja je bil grad zaradi izgube rezidenčnega in gospodarskega pomena vse bolj zanemarjen ter so ga zato kmalu po letu 1681 opustili. Ostali so razmeroma skromni ostanki, ki pa omogočajo interpretacijo stavbnega razvoja. V prispevku sta v strnjeni obliki predstavljeni tudi stavbnozgodovinski analizi dvora oziroma dvorca Lešje ter nekdanjega gradu Rudenštajn, ki sta z Rudenekom zgodovinsko in prostorsko povezana
      • Rudeneck Castle was built in the second quarter of the fourteenth century as a rather large new two-part main residence for the Lords of Altenburg (Slo. Vrbovec), which sparked a feudal war. After the conflict, the significance of the castle and the Lords of Altenburg waned. By the sixteenth century at the latest, the original castle core had been abandoned. A detached Gothic great tower was preserved, next to which a new Renaissance-style building was constructed soon after 1578 to serve as the personal country residence of Ljubljana’s bishop Janez Tavčar. Once it lost its residential and economic significance, the castle became increasingly neglected from the first third of the seventeenth century onwards and was ultimately abandoned soon after 1681. Although its remnants are rather modest, they nonetheless allow for an interpretation of building development. The article also provides concise architectural-historical analyses of the Haslach (Slo. Lešje) manor or mansion and the former Rudenstein Castle (Slo. Rudenštajn), both of which were historically and spatially linked to Rudeneck Castle.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev
    • datum
      • 2025
    • tip
      • besedilo
    • identifikator
      • https://doi.org/10.56420/Kronika.73.3.03
    • jezik
      • Slovenščina
      • Angleščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccBySa