logo
POPISI

/

Dogodki

/

Konference

The exception to passivity

Student movement and minority politics in interwar Yugoslavia
29. 10. 2025

Soavtor(ji):Oliver Pejić (mod.), Sergej Škofljanec (snem., ton. mojst., film. mont.), Robert Vurušič (snem., ton. mojst.)
Leto:29. 10. 2025
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Jezik(i):angleščina
Vrst(e) gradiva:video
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Željka Oparnica je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Opis

Eric Hobsbawm je v svojih spominih medvojno študentsko gibanje v Jugoslaviji opisal kot izjemo od splošne pasivnosti evropskih študentov tistega časa. Dejansko je bilo to izjemno aktivno gibanje, ki je trajalo celotno obdobje, začelo se je z ustanovitvijo številnih političnih organizacij na začetku nove države in nadaljevalo z vedno večjimi demonstracijami, nasilnimi spopadi s policijo in oboroženimi silami ter študentsko stavko leta 1936.

Prispevek proučuje tako ideološke kot praktične razsežnosti študentskega gibanja s poudarkom na tridesetih letih 20. stoletja. Nudi podrobnejši vpogled v politično angažirano študentsko populacijo, v načine, na katere so izražali svoje socialne in politične zahteve, ter v sredstva, ki so jih uporabljali za njihovo uresničevanje. Poseben poudarek bo na zapletenem, a tudi preveč mitologiziranem odnosu med gibanjem in Komunistično partijo Jugoslavije ter njenimi povezanimi organizacijami.

Raziskava študentskega gibanja je del širše študije o političnih manjšinah v medvojni Jugoslaviji – skupinah, ki so delovale zunaj vse ožjega okvira parlamentarne politike. S primerjavo študentskega gibanja z drugimi študijami primerov, kot so iredentisti in begunci, želim poudariti, kako gibanje ponazarja dinamiko manjšinske politike v tem kontekstu. Na koncu bom podala še okviren odgovor na pereče vprašanje: Ali je bilo študentsko gibanje uspešno in zakaj ni moglo biti?

Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/71217
    • naslov
      • The exception to passivity
      • Student movement and minority politics in interwar Yugoslavia
      • 29. 10. 2025
      • Izjema od pasivnosti: študentsko gibanje in politika manjšin v medvojni Jugoslaviji
    • avtor
      • Željka Oparnica
    • soavtor
      • Oliver Pejić (mod.)
      • Sergej Škofljanec (snem., ton. mojst., film. mont.)
      • Robert Vurušič (snem., ton. mojst.)
    • predmet
      • študentsko gibanje
      • manjšine
      • politika
      • Jugoslavija
      • 1918-1939
    • opis
      • In his memoirs, Eric Hobsbawm reflected on the interwar student movement in Yugoslavia as an exception to the general passivity of European students of the time. Indeed, it was a strikingly active movement that persisted across the period, beginning with the establishment of numerous political organizations at the dawn of the new state and continuing with ever larger demonstrations, violent clashes with the police and armed forces, and a student strike in 1936.This paper examines both the ideological and practical dimensions of the student movement focusing on the 1930s. It offers a closer look at the politically engaged student population, the ways in which they articulated their social and political demands, and the means they used to pursue them. A particular accent will be on the complex, but also overly mythologised, relationship between the movement and the Communist Party of Yugoslavia and its affiliated organizations.The research on the student movement forms part of a broader study of political minorities in interwar Yugoslavia—groups that operated outside the increasingly narrow framework of parliamentary politics. By placing the student movement alongside other case studies such as irredentists and refugees, I aim to highlight how it exemplifies the dynamics of minority politics in this context. In the end, I will give a tentative answer to the burning question: was the student movement successful and why it could not have been?
      • Eric Hobsbawm je v svojih spominih medvojno študentsko gibanje v Jugoslaviji opisal kot izjemo od splošne pasivnosti evropskih študentov tistega časa. Dejansko je bilo to izjemno aktivno gibanje, ki je trajalo celotno obdobje, začelo se je z ustanovitvijo številnih političnih organizacij na začetku nove države in nadaljevalo z vedno večjimi demonstracijami, nasilnimi spopadi s policijo in oboroženimi silami ter študentsko stavko leta 1936.Prispevek proučuje tako ideološke kot praktične razsežnosti študentskega gibanja s poudarkom na tridesetih letih 20. stoletja. Nudi podrobnejši vpogled v politično angažirano študentsko populacijo, v načine, na katere so izražali svoje socialne in politične zahteve, ter v sredstva, ki so jih uporabljali za njihovo uresničevanje. Poseben poudarek bo na zapletenem, a tudi preveč mitologiziranem odnosu med gibanjem in Komunistično partijo Jugoslavije ter njenimi povezanimi organizacijami.Raziskava študentskega gibanja je del širše študije o političnih manjšinah v medvojni Jugoslaviji – skupinah, ki so delovale zunaj vse ožjega okvira parlamentarne politike. S primerjavo študentskega gibanja z drugimi študijami primerov, kot so iredentisti in begunci, želim poudariti, kako gibanje ponazarja dinamiko manjšinske politike v tem kontekstu. Na koncu bom podala še okviren odgovor na pereče vprašanje: Ali je bilo študentsko gibanje uspešno in zakaj ni moglo biti?
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 29. 10. 2025
    • tip
      • video
    • jezik
      • Angleščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcSa