Slovenska moda se je razvijala v kompleksnem prepletu lokalnih tradicij in globalnih vplivov, vendar njen zgodovinski razvoj v znanstvenem diskurzu ostaja večinoma prezrt. Študija preučuje nastanek in preobrazbo slovenske mode med letoma 1945 in 2024 ter njen razvoj umešča v časovni, geografski, politični, ekonomski, družbeni, kulturni in trajnostni kontekst. Na podlagi kvalitativne analize arhivskega gradiva, industrijskih podatkov in ustnih pričevanj raziskava opredeli šest ključnih obdobij: nastanek oblačilne industrije po letu 1945, strukturne spremembe v šestdesetih letih 20. stoletja, razcvet oblačilne industrije v sedemdesetih letih 20. stoletja, nestabilne razmere v osemdesetih letih 20. stoletja, pojav samostojnih modnih oblikovalcev po letu 1990 in vključevanje trajnostnih praks v 21. stoletju.

Za razlago teh preobrazb študija vzpostavlja parametre za posamezne kontekste, med drugim: oblikovalske nagrade (časovni kontekst); sodelovanje potrošnikov, slovenska fashionista, regionalni okus in prakse ‘naredi si sam’ (geografski kontekst); vplivneže, prodajna omrežja, potrošništvo prek medijev in proizvodne sisteme (ekonomski kontekst); vlogo žensk, manekenstvo ter oblikovalca kot produkt (družbeni kontekst); simbolno politično podporo in odsotnost političnega komentarja v oblikovanju (politični kontekst); razmerje med kostumografijo in modo, oblačilom kot umetniškim objektom ter reprezentacijo telesa (kulturni kontekst); ter inovativne trajnostne poslovne modele (trajnostni kontekst).

Ugotovitve razkrivajo, kako so družbenopolitične, kulturne in ekonomske razmere oblikovale slovensko modo v posameznih obdobjih ter kako se je spreminjalo njeno razmerje do globalnih tokov. S ponujanjem prvega celovitega zgodovinskega pregleda slovenske mode študija vzpostavlja tudi okvir za analizo drugih modnih sistemov malih postsocialističnih gospodarstev znotraj globalne kulturne ekonomije.