Slovenija je zelo vodnata država, k čemur pripomore predvsem velika količina padavin. V povprečju pade od 800 mm padavin na leto na skrajnem severovzhodu države do več kot 3000 mm na zahodu. Kljub temu suša postaja del ekstremnih vremenskih dogodkov, ki povzročajo težave v Sloveniji. V zadnjih desetletjih se pogostost in jakost suš v Sloveniji povečujeta. Vse večji delež padavin pade ob intenzivnih padavinah in iz sušnega ekstrema ter pomanjkanja vode se skorajda čez noč soočimo s poplavami in preobilico vode. Za sušo je značilno, da se razvija počasi in postopoma. Je zapleten naravni pojav, ki ga ni mogoče enostavno opredeliti, zato obstaja več različnih vidikov in definicij suš. Najprej zaznamo meteorološko sušo, o kateri govorimo, ko gre za izrazit primanjkljaj padavin glede na dolgoletno obdobje, kar privede do pomanjkanja vode, najprej v površinskem sloju tal, in takrat nastopi kmetijska suša. Z izrazom hidrološka suša prepoznavamo dolgotrajen proces obdobnega pomanjkanja padavin za napajanje površinskih in podzemnih voda, kar se kaže v podpovprečnih pretokih rek in znižanih gladinah jezer, akumulacij in podzemnih voda. Pomanjkanje vode vpliva na kmetijsko proizvodnjo in na številne druge dejavnosti, kot so oskrba s pitno vodo, rastlinska pridelava, vodni promet, proizvodnja električne energije, rekreacijske dejavnosti. Ko ljudje občutijo pomanjkanje vode kot dobrine, govorimo o ekonomskih, socialnih in okoljskih vplivih suše. Prispevek predstavlja hidrološko sušo. Pogostost hidroloških suš v Sloveniji se povečuje. Kot najbolj hidrološko suho leto izstopa leto 2003, ko je suša zajela večji del Slovenije. Sledijo suše v letih 2022, 1993 in 2012. Značilnost največjih hidroloških suš so dolga neprekinjena obdobja nizkovodnih stanj, ki so trajala zaporedoma več mesecev. Začetek suše običajno nastopi že v začetku leta ali pa gre za nadaljevanje zimske suše iz predhodnega leta. Je pa suša regionalni pojav in nikoli ne zajame enakomerno cele Slovenije. Leta 1993 je bila najintenzivnejša suša na severu države, 2003 in 2012 v Prekmurju, leta 2022 v zahodni in osrednji Sloveniji. Prikazane so še projekcije sprememb pretokov slovenskih rek do konca 21. stoletja. Pričakujemo lahko daljša sušna obdobja. Družba se prične s sušo soočati šele takrat, ko je ta že v polnem razmahu, in ne že pred tem, ko je stanje še normalno in so količine razpoložljive vode dovolj velike, da bi bilo mogoče izvesti nekatere predhodne ukrepe, ki bi omilili pomanjkanje vode v sušnem obdobju.