Sušo v prispevku razumemo kot naravni pojav, ki je v Sloveniji periodično, a redno prisoten, ogroža zlasti prevladujoči kraški svet in izraža naravna nihanja vremena, v zadnjih desetletjih pa tudi podnebja. Suša je (lahko) lokalen ali velikopovršinski izraz pomanjkanja (vode). Percepcije suše ali pomanjkanja ne poznamo, zato ne vemo, ali se javnost pri soočenju z njo čuti močno ali brezskrbno oziroma ali obstajajo skupine, ki so lahko pri odzivu na sušo zgled, ter skupine, ki potrebujejo pri odzivu na sušo podporo. Pripravljenost za odziv na posledice suše je med skupinami prebivalstva najverjetneje raznolika in odvisna tudi od preobrazbe iz agrarne v sodobno družbo v obdobju novejše zgodovine. Prispevek skuša zapolniti vrzel v razumevanju percepcije suše in potencialov današnje družbe za odziv nanjo. Temelji na psihološkem konceptu samoučinkovitosti (Bandura, 1977, 1997), ki je opredeljen kot posameznikovo prepričanje o lastni zmožnosti ravnanja, nujno za dosego želenega rezultata, ter odraža zaupanje v sposobnost nadzora nad lastno motivacijo, vedenjem in socialnim okoljem. Predstavljena je pilotna analiza, ki povezuje novejši izobraževalni področji: zdravje in okolje, razviti v kontekstu prizadevanj za upoštevanje dinamike narave tudi v izobraževanju (Piciga s sod., 2023). Naslavlja odrasle v izobraževanju in meri samoučinkovitost odziva na sušo s pomočjo analize potreb (na primer po vodi), izkušenjskih znanj in motivacije za preventivno in kurativno odzivanje na sušo. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom in tremi študijami primera (Mala gora nad Ajdovščino, Vrhe na Krasu, Kopnik na Pohorju), izbranimi iz pisnih virov študijskih krožkov za obdobje 2008–2024. Preliminarni rezultati nakazujejo dvoje: 1. da gre za vprašanje, ki terja odziv organiziranih skupnosti in institucij, torej ga ni mogoče naslavljati le na posameznike (denimo v procesu šolanja); 2. tri značilnosti odziva na sušo: razlike med generacijami, na primer »včasih so bili za vodo hvaležni«, danes pa odrasli prebivalec dnevno porabi 110 l vode (Različni, 2023); omejen obseg idej za odziv na sušo med mlajšimi in aktivno odzivanje (nekaterih) skupin ljudi, ki so z zemljišči povezani formalno, v obliki lastništva (Uršič Zupan, 2023). Ugotovitve pilotne analize bodo uporabljene za uveljavljanje VITR in transformativnega učenja v izobraževanju odraslih.