V Sloveniji, ki sodi med države z zmernimi padavinami, številnimi vodotoki in bogato podtalnico, spomin na večje suše in z njimi povezana pomanjkanja vode sega daleč v pretekla stoletja. Razsežnost in pogostnost suš, ki so naraven, a ekstremen podnebni dogodek z izrazito počasnim razvojem in izhajajo iz primanjkljaja količine padavin v določenem časovnem obdobju ter se prevladujoče vrednotijo z meteorološkega, hidrološkega, kmetijskega in socialnoekonomskega vidika, sta podobno kot v svetu in Evropi, predvsem v državah južne, jugovzhodne in zahodne Evrope, v porastu tudi v Sloveniji od zgodnjih osemdesetih let prejšnjega stoletja. Slovenija, ki se nahaja na stičišču k suši nagnjenih območij Evrope, po letu 1990 beleži vse več let, ko na ravni države letno izhlapi več vode, kot jo ta s padavinami prejme. Suš, ki so v Sloveniji poleti v povprečju povzročile več kot 100 mm primanjkljaja meteorološke/površinske vodne bilance (kazalnik, ki meri stopnjo izsušenosti tal oziroma kmetijsko sušo), je bilo v dveh desetletjih po letu 2000 kar sedem (2000, 2001, 2003, 2006, 2012, 2013 in 2017). Od tega jih je šest doseglo razsežnosti naravne nesreče. V štirih desetletjih pred tem pa se je pojavila le ena suša, leta 1992, ki je povzročila več kot 100 mm primanjkljaja meteorološke/površinske vodne bilance. Pred letom 1990, torej v času, ki je predmet mojega zanimanja, je v Sloveniji le izjemoma nastopilo več lokalnih in regionalnih suš. V pričujočem prispevku se posvečam pregledu hujših takšnih suš v obdobju socializma, še posebej po letu 1961, ko za manjše število merilnih postaj tudi obstajajo neprekinjeni nizi podatkov meteoroloških spremenljivk, ključnih za ugotavljanje kmetijskih suš. V okviru pregleda suš torej posebno pozornost posvečam težavam, ki jih je vodnobilančni primanjkljaj imel zlasti na kmetijstvo in kmetijsko proizvodnjo ter posledično na številne druge socialnoekonomske kazalnike. Suše, za katere se zaradi neenotnih metodologij in kriterijev za določitev vodnega primanjkljaja ter strategij za rabo tal in njihovo obvladovanje v obravnavanem obdobju v literaturi pojavljajo različne navedbe pogostosti (kazalnik kmetijske suše je lahko opredeljen s poletno meteorološko vodno bilanco v obdobju od junija do avgusta ali z vegetacijsko dobo od aprila do septembra), obravnavam z vidika pogostnosti, prostorske razsežnosti, značilnosti, posledic in škode. Posebna pozornost je na osnovi meteoroloških statistik, časopisnega in revijalnega tiska (Ujma, Proteus, Geografski vestnik, Geografski obzornik in drugega dnevnega časopisja) ter referenčne literature namenjena preučitvi suš v osemdesetih letih, torej večino leta (skoraj deset mesecev) vztrajajočim sušam v letih 1983, 1985 in 1988. V obravnavanem obdobju je bila suša v letu 1983 po razsežnostih tolikšna, da so jo v slovenski skupščini vključili med naravne nesreče, saj je imela v nekaterih občinah tako hude posledice, da so bile te upravičene do sredstev solidarnostne pomoči. Bila je tudi prva, ki je sprožila celovitejšo preučitev.