logo
POPISI

/

Dogodki

/

Konference

Vremenske opazovalnice in spremljanje meteoroloških podatkov v Ljubljani v drugi polovici 19. stoletja


Leto:13. 11. 2024
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:video
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Nataša Henig Miščič je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Opis

Strukturirano opazovanje vremena se je začelo v 19. stoletju. Posebne vremenske opazovalnice, v katerih so sistematično spremljali podatke o zračnem pritisku, temperaturi, vlagi v zraku, vetrovih, oblačnosti in padavinah, so se začele pojavljati sredi 19. stoletja. Ena najstarejših postaj je delovala v Ljubljani. Ustanovili so jo leta 1850, ko je A. Wagner, uradnik c.-kr. brzojavne pisarne, začel opazovanje vremena. Poleg tega so vremenske »činitelje« beležili tudi posamezniki. V približno enakem časovnem obdobju je začel svoja opazovanja v posebnem dnevniku beležiti tudi Dragotin Dežman. Delo je po njegovi smrti nadaljevala njegova sestra Serfina Dežman. Članek obravnava vprašanje dolgoročnih vplivov sušnih obdobij na kmetijstvo v drugi polovici 19. stoletja. V ospredju so leta 1857, 1865 in 1890, v katerih je bilo zabeleženo najmanj padavin na letni ravni. Našteta leta so bila tudi v splošnem evropskem merilu označena kot izjemno sušna leta. Prispevek analizira podatke iz dnevniških zapisov, uradnih statističnih podatkov in poročil o vremenu, objavljanih v časopisih.

Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/70623
    • naslov
      • Vremenske opazovalnice in spremljanje meteoroloških podatkov v Ljubljani v drugi polovici 19. stoletja
    • avtor
      • Nataša Henig Miščič
    • predmet
      • vreme
      • vremenske opazovalnice
      • 19.st.
      • suše
    • opis
      • Strukturirano opazovanje vremena se je začelo v 19. stoletju. Posebne vremenske opazovalnice, v katerih so sistematično spremljali podatke o zračnem pritisku, temperaturi, vlagi v zraku, vetrovih, oblačnosti in padavinah, so se začele pojavljati sredi 19. stoletja. Ena najstarejših postaj je delovala v Ljubljani. Ustanovili so jo leta 1850, ko je A. Wagner, uradnik c.-kr. brzojavne pisarne, začel opazovanje vremena. Poleg tega so vremenske »činitelje« beležili tudi posamezniki. V približno enakem časovnem obdobju je začel svoja opazovanja v posebnem dnevniku beležiti tudi Dragotin Dežman. Delo je po njegovi smrti nadaljevala njegova sestra Serfina Dežman. Članek obravnava vprašanje dolgoročnih vplivov sušnih obdobij na kmetijstvo v drugi polovici 19. stoletja. V ospredju so leta 1857, 1865 in 1890, v katerih je bilo zabeleženo najmanj padavin na letni ravni. Našteta leta so bila tudi v splošnem evropskem merilu označena kot izjemno sušna leta. Prispevek analizira podatke iz dnevniških zapisov, uradnih statističnih podatkov in poročil o vremenu, objavljanih v časopisih.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 13. 11. 2024
    • tip
      • video
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcSa