Za poplavami, ki so predstavljale eno najpogostejših in po posledicah najbolj uničujočih naravnih nesreč v Kneževini in Kraljevini Srbiji, so bile suše druge po pogostosti in vplivu na naravno okolje in ljudi. Glede na to, da sušna obdobja v Srbiji doslej niso bila predmet zgodovinopisnih raziskav, je prvi del prispevka namenjen ugotavljanju časovnih intervalov, v katerih so se pojavljala, in vprašanju, ali je na osnovi tega mogoče določiti cikle »sušnih let«. V nadaljevanju avtorja pozornost namenita vplivu suše na naravno okolje, predvsem skozi prizmo kmetijske proizvodnje, kjer je opazovani pojav predstavljal neposredno posledico za vsakdanje življenje človeka. Zadnji del referata se posveča ukrepom, ki so jih sprejele srbske oblasti najprej za odpravo škode, ki jo je pustila suša, v kasnejšem obdobju pa aktivnostim za nevtralizacijo njihovega vpliva na kmetijsko proizvodnjo z načrtovanjem in izvajanjem namakanja. Referat temelji predvsem na neobjavljenih dokumentih državnih oblasti Kneževine in Kraljevine Srbije, periodiki in dostopni literaturi.