Članek obravnava problematiko suše kot ponavljajočega se pojava v naravni variabilnosti podnebja, ki že stoletja predstavlja izziv za človeštvo. Opisuje, kako številni dejavniki, skupaj s podnebnimi spremembami, naraščanjem prebivalstva in spremenjenimi načini življenja, še dodatno povečujejo te težave. Poudarja, da se pogostost suš povečuje, medtem ko postaja pomanjkanje vode resen problem, ki prizadene ne le območja s suhim ali polsuhim podnebjem, ampak tudi druge dele sveta. Tudi v Evropi se že od osemdesetih let prejšnjega stoletja neprekinjeno povečuje število območij, ki jih prizadene suša, še posebej v državah južne, jugovzhodne in zahodne Evrope, vključno s Slovenijo. Na podlagi klimatoloških analiz, ki jih opravljamo s pomočjo posebnih sušnih kazalnikov, ugotavljamo, da se narava suše spreminja, saj se pojavljajo s čedalje večjo intenzivnostjo in na območjih ter v letnih časih, ki v preteklosti niso imeli težav s sušo. Posebno tveganje predstavljajo hitro razvijajoče se suše v poletnem času, znane kot »rapidne suše«, ki se pojavljajo ob vročinskih valovih. Tudi v Sloveniji po letu 1990 opažamo naraščajoče število let s poletnim primanjkljajem vode za kmetijstvo, kar pomeni devet let po letu 2000. Te suše so prizadele različna območja na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter dosegle razsežnosti naravne nesreče. Posledice suše so pri nas najbolj izrazite v kmetijstvu, še posebej tam, kjer ni možnosti namakanja. Suša pa poleg kmetijstva prizadeva tudi energetiko, rečni promet in turizem ter povzroča težave pri oskrbi s pitno vodo. Pri navajanju posledic je treba ločevati med naravnim pojavom suše kot rezultatom občasnega naravnega primanjkljaja količine padavin in neprilagojenim ter pretiranim izkoriščevanjem vodnih virov. Članek opozarja tudi na projekcije podnebnih sprememb, ki kažejo na nadaljnje povečevanje pogostosti, trajanja in jakosti kmetijske suše v 21. stoletju v večjem delu Evrope, kar bo imelo pomembne posledice za različne uporabnike vode. Še posebno akuten je pojav v južni Evropi, skupaj s Slovenijo. Pričakujemo lahko povečanje napetosti med različnimi uporabniki vodnih virov, zato bo treba razmišljati o proaktivnem in trajnostnem odzivu na sušo.