/
Serijske publikacije
/
Arhivi

To delo avtorja Janez Höfler je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Pregled listin, ki so jih izdali posvečevalci cerkva in oltarjev v srednjem veku na Slovenskem, pretežno generalni vikarji oglejskega patriarha ali drugi njegovi pooblaščenci, pokaže razlike pri pečatenju. Ugotovljeno je bilo, da so tisti, ki so imeli status generalnega vikarja, listine pečatili s svojim pečatom, medtem ko so jih tisti, ki so bili le sufragani in vizitatorji, pečatili s patriarhovim. Slednji, brez statusa generalnega vikarja, so se v cesarskem delu patriarhata (a parte Imperii) pojavili šele v osemdesetih letih 15. stoletja in so sčasoma prevladali. Prvi je bil Peter Carlo, škof škofije Caorle ob severno jadranski obali, ki je v letih 1485, 1486 in 1487 prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko južno od reke Drave. Sklepamo, da je tako veljalo tudi za pečatenje relikvij, ki so jih posvečevalci vstavljali v oltar. Tisti, ki niso imeli statusa generalnega vikarja, so relikvije pečatili s patriarhovim pečatom.