Referat na podlagi arhivskega gradiva kriminalistične policije in okrožnih tožilstev Republike Slovenije, Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, poročil izvajalcev ekshumacij in terenskih raziskav ter objavljenih znanstvenih del poda analizo raziskav prikritih grobišč od demokratičnih sprememb l. 1990 do l. 2025. V Sloveniji je bilo po koncu 2. svetovne vojne pomorjenih okoli 15.000 prebivalcev Slovenije in tudi več deset tisoč vojnih ujetnikov iz drugih jugoslovanskih pokrajin, največ iz Nezavisne Države Hrvaške (NDH). Pomorjenim je bila odvzeta pravica do pokopa, saj so bila po navodilih zveznih oblasti njihova grobišča zravnana, prekrita in uničena, žrtve pa izbrisane iz javnega spomina. Najdemo jih v kraških jamah, protitankovskih jarkih, rudniških jaških in v jamah, ki so jih za pomore morali izkopati. Demokratične spremembe in padec komunističnega režima je omogočil začetek raziskav. Te so bile sprva bolj simbolične in omejene le na označevanje krajev morišč in grobišč, ekshumacije pa so se v prvem desetletju izvedle le ob naključno odkritih žrtvah ob gradbenih delih. Izvršna oblast je menila, da zadostuje izgradnja dveh spomenikov v Kočevskem Rogu in na Teharjah v Celju, s katerima bi žrtve simbolno pokopali. A leta 1994 izbrani natečajni rešitvi sta potrebovali kar 10 let za pridobivanje dovoljenj in izgradnjo. Šele odločitev občine Slovenska Bistrica in medijski odmev odkritja 431 žrtev v dveh zakloniščih tovarne Impol sta bila povod, da je država omogočila začetek popisovanja lokacij možnih prikritih grobišč in ponovno aktiviranje kriminalistične raziskave iskanja odgovornih za nezastarljiva kazenska dejanja. Vendar ekshumacij in terenskega raziskovanja (sondiranja) še ni omogočila. Čakalo se je na sprejem Zakona o vojnih grobiščih, ki je bil po šestih letih parlamentarnih procedur sprejet šele leta 2003. A zastavljen na način, da je vsakršni izvršni oblasti o(ne)mogočal raziskave. Prva načrtna terenska preverjanja in prve ekshumacije so bile opravljene šele med letoma 2006 in 2009. Potrdili so, da je protitankovski jarek, kjer so ob gradnji avtoceste iz globine 70 m in najmanj v dolžini 930 m, izkopali 1.179 okostij, poln trupel. Po odkritju žrtev v rudniku v Hudi Jami je vlada raziskave zaustavila za nekaj let. Šele leta 2015 sprejeti Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev je ponovno omogočil kontinuirane in načrtne terenske raziskave, ekshumacijo žrtev in označitev ali ureditev grobišč in s tem hitrejše nadaljevanje pietetnih opravil v Sloveniji. V imenu države je pomembna spravna dejanja izvedel predsednik RS Borut Pahor. Do konca leta 2024 je bilo v Sloveniji raziskanih 243 grobišč in morišč, od katerih je bil na 112 opravljen celoten, na 32 pa delen izkop žrtev, na 101 grobišču pa s sondiranjem oz. testnimi sondami potrjen obstoj človeških skeletnih ostankov. Med množičnejša v celoti ali deloma ekshumirana grobišča sodijo Huda Jama (1.410), protitankovski jarek v Mostecu (delna ekshumacija 532 žrtev), Košnica pri Celju (306), Brezno 3 v Kočevskem rogu (253) in Letališče Cerklje (161). Do leta 2024 ekshumirani skeletni ostanki pripadajo nekaj manj kot 9.000 žrtvam. Potrjena grobišča so v naravi označena. A 35 let po demokratičnih spremembah Slovenija s težavo zmanjšuje civilizacijski dolg predhodnikov. Še vedno se sooča z umanjkanjem pravice do spomina in pravice do pokopa. Uvedba in ukinitev Dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja ter zavračanje trajnega pokopa ekshumiranih romskih žrtev in skeletnih ostankov 3.450 žrtev iz grobišča Jama pod Macesnosvo gorico je imelo za posledico peticijo, ki jo je v letih 2024 in 2025 obravnaval Evropski parlament.