/
Serijske publikacije
/
Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino
Nedokončani proces karniolizacije
To delo avtorja Boris Golec je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Datoteke (1)
Opis
V procesu oblikovanja modernega naroda so se Slovenci srečali s težavo, kakršna pri evropskih narodih ni bila osamljena – z dvojnim poimenovanjem za isto ljudstvo in njegov jezik: Slovenci – Kranjci in slovenski – kranjski jezik. Več indicev kaže, da Kranjec že v 16. stoletju ni bilo samo ime za prebivalce Kranjske, ampak tudi etnonim. V protestantski dobi je že presegel kranjske deželne meje in se po položaju izenačil z etnonimom Slovenec. Slovenci na Kranjskem so se istovetili (le še) s poimenovanjem Kranjci, zunaj Kranjske pa so se, različno od pokrajine do pokrajine, samonaslavljali bodisi kot Slovenci bodisi kot Kranjci, ponekod alternativno z obema oznakama. S časovnim zamikom se je kot zamenjava za slovenski jezik uveljavil še lingvonim kranjski jezik. Na vprašanje, ali je imenska karniolizacija v procesu etnogeneze Slovencev delovala dezintegrativno, je mogoče odgovoriti tako pritrdilno kakor nikalno
Metapodatki (13)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/66278
- naslov
- Nedokončani proces karniolizacije
- A Temporary Process of Carniolization
- avtor
- Boris Golec
- soavtor
- Miha Preinfalk (odg. ur.)
- Barbara Šterbenc Svetina (teh. ur.)
- Manca Gašperšič (prev.)
- Rok Janežič (lekt.)
- predmet
- karniolizacija
- etnonimi
- lingvonimi
- Kranjska
- Kranjci
- Slovenci
- slovenski/kranjski jezik
- Carniolization
- ethnonyms
- linguonyms
- Carniola
- Carniolans
- Slovenes
- Slovene/Carniolan language
- opis
- V procesu oblikovanja modernega naroda so se Slovenci srečali s težavo, kakršna pri evropskih narodih ni bila osamljena – z dvojnim poimenovanjem za isto ljudstvo in njegov jezik: Slovenci – Kranjci in slovenski – kranjski jezik. Več indicev kaže, da Kranjec že v 16. stoletju ni bilo samo ime za prebivalce Kranjske, ampak tudi etnonim. V protestantski dobi je že presegel kranjske deželne meje in se po položaju izenačil z etnonimom Slovenec. Slovenci na Kranjskem so se istovetili (le še) s poimenovanjem Kranjci, zunaj Kranjske pa so se, različno od pokrajine do pokrajine, samonaslavljali bodisi kot Slovenci bodisi kot Kranjci, ponekod alternativno z obema oznakama. S časovnim zamikom se je kot zamenjava za slovenski jezik uveljavil še lingvonim kranjski jezik. Na vprašanje, ali je imenska karniolizacija v procesu etnogeneze Slovencev delovala dezintegrativno, je mogoče odgovoriti tako pritrdilno kakor nikalno
- In the process of developing into a modern nation, the Slovenes were confronted with a problem that indeed plagued many European peoples: a dual designation for a single people and its language: the ethnonyms Slovenci and Kranjci (‘Slovenes’ and ‘Carniolans’) and the linguonyms slovenski and kranjski (‘Slovene’ and ‘Carniolan’). There are several indications that, as early as the sixteenth century, the term ‘Carniolan’ served not only as the designation for the inhabitants of Carniola but also an ethnonym. During the Protestant period, it already spread beyond the Carniolan provincial borders and came on a par with the ethnonym ‘Slovene’. The Slovenes in Carniola (thenceforth only) selfidentified with the designation ‘Carniolans’, whereas outside its borders, they variably, from one province to another, identified themselves either as Slovenes or Carniolans, sometimes alternating between the two designations. Later on, the linguonym ‘Carniolan’ also established itself to replace the linguonym ‘Slovene’. The question whether the nominal Carniolization during the ethnogenesis of the Slovenes had a disintegrating effect, may be answered both affirmatively and negatively
- založnik
- Zveza zgodovinskih društev Slovenije
- datum
- 11. 2024
- tip
- besedilo
- identifikator
- COBISS.SI-ID: 216417283
- jezik
- Slovenščina
- Angleščina
- jeDelOd
- pravice
- licenca: ccByNcSa